Mesečna informacija o poslovanju bank, november 2017

Svet Banke Slovenije je na seji 27. novembra 2017 obravnaval gradivo Mesečna informacija o poslovanju bank, november 2017, ki zajema poslovanje bank do konca septembra 2017.

Bilančna vsota bančnega sistema se je septembra ohranila pri 37,3 mrd EUR, medtem ko se je medletna rast zaradi baznega učinka okrepila na 2,9%.

Še naprej se krepi rast posojil nefinančnim družbam, kljub razmeroma nizkim mesečnim neto prirastom. Medletna rast je septembra dosegla 8,1%, pri čemer bo do novembra še prisoten bazni učinek. Septembrska okrepitev rasti posojil celotnemu nebančnemu sektorju je v veliki meri posledica porasta posojil drugim finančnim organizacijam pri eni od bank.

Banke še povečujejo kreditiranje gospodinjstev. Obseg posojil gospodinjstvom v bilanci bančnega sistema presega obseg posojil nefinančnim družbam že za skoraj 1 milijardo EUR. Ob izrazito povečanem zaupanju potrošnikov, krepitvi njihove kupne moči ter pričakovani nadaljnji rasti razpoložljivega dohodka in posledično trošenja, se povečuje predvsem odobravanje potrošniških posojil, ki so septembra dosegla 13,6% medletno rast. Ohranja se stabilna rast stanovanjskih posojilih, ki se letos giblje rahlo nad 5%. Kljub povečanemu  obsegu zadolženosti pri bankah ostajajo kazalniki zadolženosti gospodinjstev ugodni in še vedno nižji kot v preteklih letih. Ob tem banke ohranjajo kreditne standarde za posojila gospodinjstvom nespremenjene, na doseženih strožjih ravneh.

Pomen vlog nebančnega sektorja še narašča, njihov delež v bilančni vsoti je septembra znašal 72%. K nadaljnji rasti vlog nebančnega sektorja najbolj prispevajo vloge gospodinjstev, septembra tudi zaradi enkratnega dogodka pri eni od bank. Obrestne mere za nove vloge ostajajo na izredno nizkih ravneh, pri čemer le minimalno navzgor odstopajo obrestne mere pri bankah v večinski tuji lasti, kar pa zaenkrat ne povzroča opaznejših premikov sredstev med bankami. Nadaljuje se trend krajšanja strukture ročnosti vlog, saj vpogledne vloge predstavljajo 68% vseh vlog nebančnega sektorja.

Kakovost kreditnega portfelja merjena kot delež nedonosnih izpostavljenosti (NPE) se tudi v letu 2017 izboljšuje, vendar v tretjem četrtletju počasneje. V devetih mesecih 2017 se je delež NPE zmanjšal za 1,4 odstotne točke, na 7,1%. Večino znižanj so predstavljala znižanja NPE pri podjetjih, bolj vidna znižanja so tudi pri sektorju tujcev. Portfelj naložb do prebivalstva ostaja še naprej nizko obremenjen z nedonosnimi terjatvami.  

Dobiček slovenskih bank pred obdavčitvijo je v prvih devetih mesecih letos znašal 369 mio EUR in je bil za 10 odstotkov višji od primerljivega lanskega. K temu je pripomoglo predvsem nadaljnje sproščanje oslabitev in rezervacij v letošnjem letu, medtem ko je bil njihov učinek na dobiček v enakem obdobju lani že negativen. Obrestni in neobrestni prihodki ter bruto dohodek bank ostajajo nižji kot pred enim letom, čeprav se v dinamiki obrestnih prihodkov vedno bolj odraža ugoden vpliv povečane kreditne aktivnosti, rasti obrestnih mer na segmentu stanovanjskih posojil s fiksno obrestno mero ter še vedno stroškovno ugodne strukture financiranja.

V bančnem sistemu se ohranja visoka presežna likvidnost. Na zelo solidni ravni se ohranja količnik likvidnosti prvega razreda. Delež sekundarne likvidnosti presega petino bilančne vsote. V sestavi sekundarne likvidnosti se znižuje delež vrednostnih papirjev RS, ki se je do novembra zmanjšal nekoliko pod polovico.

Kapitalska ustreznost bančnega sistema se je v prvem polletju 2017 rahlo zmanjšala, na posamični osnovi je junija dosegla 20,5%, na konsolidirani pa 18,7%. Na zmanjševanje kapitalske ustreznosti vplivajo predvsem višje kapitalske zahteve, ki se ob rasti kreditiranja krepijo relativno bolj kot kapital.

Publikacija: Mesečna informacija o poslovanju bank, november 2017