Sporočilo za javnost - Gospodarska in finančna gibanja, april 2016

Svet Banke Slovenije se je na današnji seji seznanil z gradivom Gospodarska in finančna gibanja, april 2016 in gradivom Mesečna informacija oposlovanju bank, aprila 2016.

 

1. Gospodarska in finančna gibanja, april 2016 

Po zadnjih ocenah mednarodnih institucij in Banke Slovenije bodo razmere v mednarodnem okolju letos le nekoliko boljše kot lani, ko je bila globalna gospodarska rast najnižja po letu 2009. Napovedi globalne rasti se znižujejo, hkrati pa naj bi bila razmeroma nizka tudi rast v agregatu trgovinskih partneric Slovenije. V obeh primerih pa naj bi bila rast kljub vsemu nekoliko višja kot lani. Vendar so tveganja v mednarodnem okolju številna, od dodatne upočasnitve rasti v hitrorastočih državah do povečevanja geopolitičnih napetosti.

Čeprav se je zaupanje v slovenskem gospodarstvu na začetku letošnjega leta nekoliko znižalo, razpoložljivi podatki vsaj za zdaj kažejo na nadaljevanje solidne gospodarske rasti s pozitivnim prispevkom industrije in številnih storitvenih dejavnosti. S tem se ohranja preseganje povprečne rasti evrskega območja, ki ga podpirajo tudi ugodne spremembe v virih rasti v letu 2015. V primerjavi z letom 2014 se je namreč okrepilo trošenje gospodinjstev zaradi rasti zaposlenosti in pozitivnega vpliva padca cen energentov na kupno moč. Rast investicij se je lani sicer precej znižala, vendar le zaradi šibkejših gradbenih investicij države ob zaključevanju evropske finančne perspektive. Hkrati je verjetno prišlo do obrata v podjetjih, saj se je poleg transportne opreme lani okrepilo tudi investiranje v proizvodne zmogljivosti. To naj bi med drugim omogočal boljši dostop do financiranja, ki po anketi Banke Slovenije ne sodi več med pomembnejše omejujoče dejavnike poslovanja. 

Gibanja na trgu dela ostajajo pozitivna. Po 1,4-odstotnem povečanju v letu 2015 ankete med podjetji kažejo na nadaljnjo rast zaposlovanja tudi v letošnjem prvem polletju. Število registriranih brezposelnih še naprej pada, vendar ne dolgotrajno brezposelnih, kar postaja čedalje večji strukturni problem. Nominalna rast bruto plač se je lani znižala na 0,7 % zaradi večjega zaposlovanja slabše plačanih delavcev in prilagajanja plačne dinamike deflaciji. Decembra je prišlo po večletnem obdobju zaostajanja rasti plač v javnem za rastjo plač v zasebnem sektorju do preobrata, ki je bil posledica sprostitve napredovanj v javnem sektorju. Povprečna plača v zasebnem sektorju je januarja letos tako medletno stagnirala, v javnem sektorju pa je bila višja za 4 %. Višja skupna rast plač bi lahko pozitivno vplivala na letošnjo rast zasebnega trošenja. 

Enoletni presežek na tekočem računu plačilne bilance ostaja visok. Januarja se je približal 8 % BDPzaradi povečanega presežka v blagovni menjavi. Ta je bil v veliki meri posledica padca blagovnega uvoza, saj se je rast izvoza upočasnila, a zgolj prehodno, upoštevajoč hitro rast v februarju. Vrzel v nominalni rasti blagovnega izvoza in uvoza se je lani sicer zmanjšala in bi se še bolj, če ne bi bilo negativnega učinka padca cen nafte na vrednost uvoza. Rast izvoza storitev ostaja visoka, in to v številnih segmentih, kar krepi presežek v menjavi storitev. 

Novo znižanje cen nafte na začetku leta je bilo glavni razlog za ohranjanje deflacije. Ta je v prvem četrtletju znašala 0,9 %, na nizki ravni pa se ohranjajo tudi kazalniki osnovne inflacije. Zunanji stroškovni pritiski so še naprej odsotni, na zviševanje cen pa doslej še niso vplivali niti dejavniki iz domačega okolja. Kupna moč in nakupi gospodinjstev se sicer počasi povečujejo, a še brez učinkov na inflacijo.

Primanjkljaj države je po metodologiji ESR2010 lani znašal 2,2 % BDP, kar je precej manj od načrtovanega v Programu stabilnosti iz aprila 2015. Pravila EU določajo, da mora Slovenija letos izboljšati strukturni saldo za 0,6 % BDP, kar bo verjetno zahtevalo večji fiskalni napor od predvidenega v trenutno veljavnih proračunih javnih blagajn. To ima lahko negativne posledice na rast domačega povpraševanja, ki bo letos že sicer pod vplivom močno zmanjšanih investicij države zaradi prehoda na koriščenje sredstev iz nove evropske finančne perspektive.

 

2. Mesečna informacija o poslovanju bank v februarju 2016

Februarja se je  bilančna vsota slovenskega bančnega sistema zmanjšala za 177 mio EUR, največji učinek je imela pripojitev Probanke in Factor banke DUTB (-412 mio EUR). Kljub temu se je nadaljeval trend umirjanja krčenja bilančne vsote, z nadaljnjim razdolževanjem na grosističnih trgih na pasivi in počasnejšim krčenjem kreditne aktivnosti na aktivi.

Pritisk odplačevanja preostalega dolga do finančnih trgov je čedalje nižji, saj le-ta predstavlja februarja slabih 12% bančnih virov, z manjšimi obsegi in ugodnejšo ročnostjo zapadanja kot v preteklem letu. Financiranje z vlogami nebančnega sektorja narašča po stabilnih 2,2% medletno. Vloge gospodinjstev so v prvih dveh mesecih narasle za 217 mio EUR, kar je delno sezonskega značaja, vendar tudi nadaljevanje stabilne rasti iz preteklega obdobja. Naraščajo predvsem vpogledne vloge kot odraz močno znižanih obrestnih mer. V pogojih krajšanja ročnosti financiranja v smeri vedno večjega deleža vpoglednih vlog in podaljševanja ročnosti posojil narašča ročnostna vrzel med aktivo in pasivo bank, kar povečuje pomen ustrezne ravni sekundarne likvidnosti bank.

Pri posojilih podjetjem je opazna različna dinamika glede na skupine bank. Močno upadanje kreditiranja podjetij je prisotno pri tistih bankah v večinski tuji lasti, ki so objavile namero o zapuščanju slovenskega trga. Druge tuje banke in velike domače banke izstopajo z najhitrejšim izboljševanjem – še vedno negativne – dinamike, medtem ko so pri hranilnicah prisotne visoke stopnje rasti posojil. Povpraševanje podjetij po posojilih še narašča, vendar ankete podjetij kažejo, da dostop do virov financiranja ne predstavlja omejevalnega dejavnika poslovanja v tolikšni meri kot v preteklih letih.

Kakovost kreditnega portfelja bank se izboljšuje. Delež terjatev v zamudi nad 90 dni se je do decembra lani znižal na 8,7% in do februarja 2016 na 8,5%, kar je za 3,4 odstotne točke manj kot konec 2014. Trend izboljšanja kakovosti bančnih naložb je opazen tudi ob uporabi širše definicije Evropskega bančnega organa (Eba), ki ob širšem zajetju bančnih naložb, med nedonosne izpostavljenosti vključuje tudi restrukturirane terjatve še nekaj časa, potem ko so dolžniki začeli redno odplačevati dolg. Pokazatelj kakovosti portfelja po Ebini definiciji se je s 14,1% v lanskem juniju (prvi razpoložljivi podatek) do decembra lani znižal na 11,3%.

Banke so v prvih dveh mesecih 2016 poslovale z dobičkom pred obdavčitvijo v višini 79 mio EUR, kar je za 40% višji dobiček kot v enakem obdobju lani. Ob nadaljnjem zniževanju neto obrestnih prihodkov je izboljšanje poslovnega rezultata doseženo predvsem s sproščanjem oslabitev in rezervacij.

Kapitalska ustreznost bančnega sistema je konec 2015 dosegla 20,9%, na konsolidirani osnovi pa 18,6%, kar je nad povprečjem evroobmočja. Banke so kapitalsko ustreznost v zadnjem četrtletju izboljšale tako s povečanjem kapitala ob pozitivnem poslovnem rezultatu, kot tudi s ponovnim zmanjšanjem kapitalskih zahtev zaradi nadaljnjega krčenja kreditne aktivnosti.