Pogosta vprašanja in odgovori za poročila SN-BST-KRD
1. Ali je naše podjetje obveznik poročanja poročil BST, KRD ali SN?
Pravna oseba postane obveznik poročanja poročil KRD ali BST, ko ga Banka Slovenije o tem pisno obvesti.
To pa ne velja za poročila SN11 in SN22. Rezidenti, katerih bilančna vsota (AOP 001) presega 5 milijonov eurov, postanejo obvezniki poročanja brez predhodnega poziva Banke Slovenije:
- če so lastniki 10 ali več % deleža v kapitalu ali delnic pravnih oseb v tujini, vlagatelji v investicijske sklade v tujini, ustanovitelji podružnice v tujini oziroma posedujejo nepremičnino v tujini;
- ali v katerih je nerezident lastnik 10 ali več % deleža v kapitalu ali delnic, oz. je ustanovitelj zavoda, fundacije in podružnice v RS.
(podrobnejša opredelitev določena v 22. členu NAVODILA)
2. Kaj potrebujem, da lahko pričnem poročati?
Za poročanje potrebujete:
- veljavno digitalno potrdilo, ki ga morate prijaviti Banki Slovenije preko predvidene spletne strani;
- nameščen program iBSReport2;
- v programu iBSReport2 prijavljenega poročevalca za katerega želite poročati;
- in če poročate v tujem imenu (torej vaše prijavljeno digitalno potrdilo ne pripada obvezniku poročanja) potrebujete še pooblastilo, ki ga generirate tekom prijave poročevalca.
3. Kako prijavim digitalno potrdilo?
Digitalno potrdilo se prijavi preko strani Banke Slovenije: https://data.bsi.si/certifikati?podrocje=SMO2
Na tej spletni stani vnesite zahtevane podatke in dokončajte generiranje vloge za prijavo digitalnega potrdila preko ukaza »Oddaj vlogo«. Na elektronski naslov boste prejeli informacijo o dokončani potrditvi vloge.
Izjemoma, če digitalno potrdilo ne vsebuje davčne številke poslovnega subjekta, boste na elektronski naslov, ki je naveden v vašem digitalnem potrdilu, prejeli PDF datoteko (Vlogo za prijavo digitalnega potrdila), ki jo podpišite in skenirano pošljite na e-naslov: fs.dsbs@bsi.si.
4. Kako v iBSReport2 prijavim poročevalca/obveznika poročanja?
Prijava poročevalca se izvede v okviru menija »Poročevalci« z ukazom »Dodaj novo podjetje za katerega poročate«. Po vnosu podatkov kliknite na gumb »Prijavi na BS«.
Če poročate v svojem imenu, je s tem korakom prijava zaključena; če pa poročate v tujem imenu (npr. kot računovodski servis), pa se samodejno generira Vloga za prijavo pooblastila. Od obeh strank (pooblaščenca in pooblastitelja) podpisano in žigosano vlogo pošljite na naslov: fs.dsbs@bsi.si. Po potrditvi s stani Banke Slovenije se status poročevalca spremeni iz »V odobritvi na BS« v »Odobren«, s čimer lahko pooblaščenec (pošiljatelj) izdela poročilo za pooblastitelja (obveznika poročanja).
5. Kako izdelam pooblastilo?
Pooblastilo se izdela v okviru prijave poročevalca, ki je opisana v prehodnem odgovoru.
6. Kdaj moram preklicati pooblastilo in kako?
Če pošiljatelj in obveznik poročanja prekineta poslovno sodelovanje, mora pošiljatelj (pooblaščenec) preklicati pooblastilo. S tem tudi ne bo več prejemal obvestil, ki se nanašajo na tega obveznika poročanja.
Preklic pooblastila se izvede v programu iBSReport2 v mapi »Poročevalci«, kjer se postavite na vrstico s podatki poročevalca (stranke), za katerega ne boste več poročali in z dvoklikom odprete vnosno masko. Nato kliknete na ukaz »Odjava«. Pri tem pisna vloga ni potrebna.
7. Ali lahko prekličem pooblastilo, če ne dostopam več do programa iBSReport2?
Da, če obveznik poročanja ali pošiljatelj (pooblaščenec) ne dostopata do omenjenega programa, lahko oddata Vlogo za preklic pooblastila tudi po elektronski pošti s podpisanim in žigosanim obrazcem.
Izpolnjeni morajo biti podatki tako o pooblaščencu, kot tudi o pooblastitelju, pri čemer zadošča podpis in žig od samo ene stranke iz pooblastila (ali od pooblaščenca ali od pooblastila).
8. Kako spremenim kontaktne podatke odgovorne osebe (e-mail, ime, telefon…)?
Podatke glede odgovorne osebe lahko v iBSReport2 spremenite v okviru menija »Poročevalci«, kjer z dvo-klikom na zapis (vrstico) odprete formo za vnos oziroma popravek podatkov obveznika poročanja. Po želeni spremembi podatkov kliknite na gumb »V redu« (rumena kljukica).
9. Kot nov računovodski servis ne moremo poročati SN poročil za že obstoječe naložbe, saj program iBSReport2 javi, da nimamo prehodnih poročil. Kaj je potrebno narediti, da jih pridobimo?
Ko obveznik poročanja zamenja pošiljatelja (npr. računovodski servis), mora novi pošiljatelj, ki ima urejeno pooblastilo, za poročanje SN poročil (SN11, SN22), naprej uskladiti stanje z Banko Slovenije. To izvede z ukazom »Uskladitev poročil z BS«, ki se nahaja na zavihku »Sprejeto – zaključeno«, s čimer si uvozi kopijo poročil za zadnja tri leta za pripadajočega poročevalca. Šele za tem lahko pripravi predlog poročila na podlagi preteklih (na zavihku Poročila v pripravi, gumb Priprava predlogov poročil, nato Pripravi predloge poročil na podlagi preteklih).
10. Kot nov računovodski servis obveznika poročanja ne poznamo zadnjih poročanih stanj. Ali jih lahko preverimo v programu iBSReport2?
Da, če obveznik poročanja zamenja pooblaščenca (npr. računovodski servis), lahko novi pooblaščenec vpogleda v zadnja poslana poročila (tista, ki jih je poslal obveznik sam, ali pa predhodni pooblaščenec). V okviru posameznega poročila (npr. KRD) se postavite na zavihek »Sprejeta - zaključena«, kjer so privzeto prikazana poslana poročila, ki ste jih izdelali sami. Ta pogled se imenuje »Poročila KRD zaključena – lastna«. Za prikaz vseh poročil, tudi tistih od prehodnih pošiljateljev, je potrebno na spustnem seznamu izbrati: »Poročila KRD zaključena – vsi pošiljatelji«. Tako lahko poročila od ostalih pošiljateljev pogledate, ne morete jih pa spreminjati in ponovno pošiljati.
11. Ali lahko popravim že oddano poročilo KRD, BST in SN?
Da, že oddano poročilo (npr. KRD) lahko popravite. V okviru menija Poročila KRD poiščete relevantno poročilo v mapi »Sprejeta – zaključena«. Po enojnem kliku na relevantno poročilo se vrstica (zapis) tega poročila obarva, nato kliknite na gumb »Ponovno urejanje poročila«. S tem se bo poročilo prestavilo v zavihek »Poročila v pripravi«, kjer lahko poročilo popravite in ga ponovno pošljete s klikom na »Oddaj poročilo na BS«. Analogno opisanem postopku lahko popravite tudi poročilo SN in BST.
Če želite popraviti KRD poročilo za več mesecev nazaj, je potrebno popraviti tudi vsa novejša že poslana poročila, tako da bodo poročila vseskozi konsistentna. Vsako začetno stanje, ki ni 0, mora biti enako končnemu stanju predhodnega poročila. (Primer: Pri oddaji za 05.2021 ste opazili napako, ki se je pojavila v 01.2021. Vsa poročila od 05.2021 nazaj do 01.2021 je potrebno dati v »ponovno urejanje«, popraviti poročilo 01.2021, nato 02.2021,… 05.2021 in jih ponovno poslati. Veljati mora: končno stanje 01.2021 je enako začetnemu stanju 02.2021, itd. sicer poročil ni mogoče oddati na BS . Ko popravite poročilo 01.2021, ga shranite in nato odprete poročilo za 02.2021 ter v rubriki »Vrsta instrumentov brez prometa« izberete »Uskladitev terjatve in obveznosti s predhodnim poročilom«, da se prenesejo pravilna začetna stanja in tako ponovite na vseh poročilih, ki jih je potrebno popraviti.)
12. Kako popravim zavrnjena poročila (KRD, BST, SN)?
Zavrnjeno poročilo (npr. KRD) lahko popravite tako, ga v okviru menija Poročila KRD poiščete v mapi »Zavrnjena«. Po enojnem kliku na relevantno poročilo se vrstica (zapis) tega poročila obarva, nato kliknite na gumb »Ponovno urejanje poročila«. S tem se bo poročilo prestavilo v zavihek »Poročila v pripravi«, kjer lahko poročilo izbrišete (desni klik na zapis in »Briši«) ali ga popravite in ponovno pošljete s klikom na »Oddaj poročilo na BS«. Pri zavrnjenih poročilih BST in SN je postopek analogen opisanemu.
13. Ali je potrebno popraviti poročilo BST zaradi naknadnih dobropisov?
Če podjetje prejme dobropis zaradi napačne izstavitve računa, je potrebno popraviti BST poročilo. Poročilo se popravi za poročevalski mesec, v katerem so bili poročani prejemki, tako da se za znesek dobropisa zmanjša prejemke.
V kolikor pa se dobropis nanaša na priznane popuste zaradi doseganja letnih, četrtletnih itd. prometov, potem jih ni potrebno poročati v BST niti zmanjševati že poročanih prejemkov. Enako velja na strani stroškov. V primeru prejetih ali danih dobropisov zaradi reklamacij ter popravljanj napačno izstavljenih izvornih faktur, se poročila ustrezno popravi.
Poročil pa se ne popravlja v primeru prejetih ali danih dobropisov, ki se odobrijo na podlagi dosežene letne prodaje ali nabave blaga ali so izdani v pavšalnem znesku.
14. Ali lahko uvozim podatke v program iBSReport2?
Da, program iBSReport2 omogoča:
- uvoz celotnega poročil - XML datoteka (podatki o poročevalcu in postavke)
se izvede v okviru menija posameznega poročila s klikom na gumb »Uvozi poročilo (XML)«, nato izberete xml datoteko, ki jo želite uvoziti.
- uvoz postavke (promet) – TXT datoteka; samo poročili KRD in BST
se lahko izvede, ko je predloga poročila za posamezen mesec že narejena. Poročilo je potrebno odpreti (dvoklik), šele za tem je možno s klikom na gumb »Uvoz postavk TXT« naložiti txt datoteko.
Struktura zapisov za uvoz novega BST poročila po 11.9.2017 (txt)
Struktura zapisov za uvoz novega KRD poročila po 11.9.2017 (txt)
Podrobnosti glede uvažanja datotek so opisane v Navodilu za uporabo programskega paketa iBSReport2.
15. Ali je potrebno v poročilu KRD poročati o transakcijskih računih pri bankah v tujini?
Da, v poročilu KRD so vključeni tudi računi v tujini. Pozitivno stanje na računu v tujini se poroča kot terjatev pod vrsto instrumenta D (depozit), negativno stanje pa kot obveznost pod vrsto instrumenta F (finančno posojilo).
Vsa stanja in transakcije na računih v tujini se poročajo pod:
- sektor nerezidenta S.122 (banke/hranilnice),
- kapitalsko povezanost 3 (ostalo).
16. Kako se poročajo knjižena negativna stanja v poročilu KRD?
Stanje terjatev / obveznosti v KRD poročilu ne sme biti negativno. V kolikor na določenem kontu (npr. na strani terjatev) knjižite negativno stanje, le-to v poročilu KRD vključite na obratno stran (na stran obveznosti).
17. Kako se poročajo obresti v poročilu KRD?
Pri poročanju natečenih obresti se gleda posamezni mesec, ne celotnega stanja obresti. Za tekoči poročevalski mesec se vnese natečene oz. obračunane obresti in plačane obresti, če je prišlo do plačila. Ne prikazuje se celotnega stanja obresti za leta naprej.
18. Kako se poroča poslovanje preko cash poola v KRD poročilu?
V kolikor vaša družba sodeluje pri združevanju denarnih sredstev pravnih oseb - cash pool (v nadaljevanju: CP) in ima sklenjeno pogodbo o združevanju denarnih sredstev, se to v poročilu KRD poroča kot:
vrsta instrumenta: F – finančno posojilo (pri terjatvah in obveznostih)
kapitalska povezanost: 11, ko je CP leader ne/posredni tuji lastnik družbe (vertikalna povezanost) ali
12, ko je CP leader tuja sestrska družba, ustanovljena s strani lastnika z namenom vodenja oz. upravljanja CP
sektor nerezidenta: sektor tuje družbe, ki vodi CP račun (če je CP leader neposredni tuji lastnik, potem mora biti sektor nerezidenta enak sektorju tujega partnerja iz SN22 poročila)
država: država, kjer je CP račun odprt (ni nujno država lastnika)
19. Kako je potrebno poročati KRD v primeru danih ali prejetih avansov/predujmov?
V primeru prejetih avansov kupca iz tujine, se prejeti avans v poročilo KRD vnese kot povečanje obveznosti ter pod vrsto instrumenta T (poslovne terjatve in obveznosti, komercialni kredit in predujmi). Z izstavitvijo računa in zaprtjem obveznosti na saldakontih, se v KRD poroča zmanjšanje obveznosti.
V primeru danih avansov dobaviteljem v tujino, se dani avans v poročilo KRD vnese kot povečanje terjatev ter pod vrsto instrumenta T (poslovne terjatve in obveznosti, komercialni kredit in predujmi). S prejetjem računa in zaprtjem terjatev na saldakontih, se v KRD poroča zmanjšanje terjatev.
20. Ali se v poročilu BST poroča na podlagi avansnega računa, na osnovi računa za opravljeno storitev ali na osnovi plačila? Kaj predstavlja osnovo za poročanje v BST ter v katero obdobje prejemke in izdatke poročati? Poročanje v primeru časovnih razmejitev?
Med prejemke in izdatke v BST se vpisuje zneske iz dokumentov, ki predstavljajo osnovo za knjiženje poslovnega dogodka. To so lahko računi, pogodbe, odločbe ali drugi dokumenti na podlagi katerih se dogodki zapisujejo v računovodske razvide.
Pri poročanju BST velja tako kot v računovodskih razvidih, načelo nastanka poslovnega dogodka. Prejemke in izdatke se poroča v obdobje na katerega se poslovni dogodki nanašajo in ne na podlagi plačil.
Avansni računi ne predstavljajo osnove za poročanje BST.
21. Kako poročati BST v primeru DDV na računu in kako poročati, če obveznik izračunava odbitni delež?
Pri poročanju BST se prejemke/izdatke poroča iz dokumentov, ki so osnova za knjiženje. Največkrat so to računi, za katere pri običajnem poslovanju s tujino med pravnimi osebami davčnimi zavezanci velja, da zaradi samoobdavčitve, na računih ni obračunanega DDV. V takih primerih se torej poroča vrednost računa, kjer je bruto enaka neto vrednosti.
Prejete račune, na katerih je zaradi posebnih pravil, ki veljajo v zvezi s krajem obdavčitve, na računih izkazan tuji DDV, se poroča na naslednji način:
- neto vrednosti računov, v kolikor bo v tujini plačani DDV, preko zahtevka izterjan iz tujine;
- bruto vrednosti računov, v kolikor v tujini plačani DDV ne bo preko zahtevka izterjan iz tujine.
V kolikor se v času izpolnjevanja BST poročil ne ve ali bo DDV izterjan ali ne, se poroča neto vrednosti*.
Izstavljene račune, na katerih je zaradi posebnih pravil, ki veljajo v zvezi s krajem obdavčitve, na računu izkazan slovenski DDV, je potrebno poročati v neto vrednosti*, saj ne vemo ali bo poslovni partner le tega terjal nazaj ali ne.
Poročanje BST v primeru da obveznik izračunava odbitni delež:
V primeru, da poročevalec opravlja tudi dejavnosti, pri katerih od nabav na prejetih računih nima v celotnem deležu pravice do odbitka vstopnega DDV (neprave oprostitve), se tako del odbitnega kot tudi del neodbitnega vstopnega DDV (čeprav se slednji sicer knjiži kot strošek), ne poroča kot izdatek v BST. Poročanje računov je v teh primerih vedno v neto vrednostih.
*Neto vrednosti, ker predpostavljamo, da imajo družbe, ki imajo več tovrstnih poslovnih dogodkov, dobro podprt proces izterjave v tujini plačanega DDV (preko slovenskega FURS-a). In obratno za tuje poslovne partnerje slovenskih pravnih oseb.
22. Ali v poročilu BST poročamo dnevnice za službeno pot v tujino? Kam se vpiše najem avta v tujini na službeni poti? Slovenski turistični agenciji se plača avion in hotel za službeno pot v tujino. Ali se tudi to poroča, čeprav je prejet račun od rezidenta?
Stroškov službenih poti v tujino se na poročilu BST ne poroča. Te vrste podatkov Banka Slovenije pridobi iz Statističnega urada, ki izvaja ankete iz tega področja.
23. Kako poročamo izplačani dobiček ali dobiček razporejen za izplačilo v poročilu SN-T?
Dobiček se poroča na poročilu SN-T v praviloma v mesecu ko je razporejen za izplačilo. Pri tem ni pomembno iz katerega poslovnega leta izvira. Poroča se dobiček skupaj z davkom. Če dobiček ni izplačan v istem mesecu kot je razporejen, se terjatev/ obveznost za izplačilo prikaže tudi na KRD poročilu na terjatvah/obveznostih pod vrsto instrumenta "O". Ko je dobiček dejansko izplačan, se terjatev/obveznost na KRD zapre (velja samo, če je poročevalec tudi obveznik za poročanje KRD).
24. Smo podjetje v tuji lasti. V tem mesecu je prišlo do zamenjave tujega lastnika. Kako to prikažemo v letnem poročilu SN in mesečnem poročilu SNT?
Poročila SN (SN in SNT) se poroča za vsakega lastnika posebej. Če pride do zamenjave tujega lastnika (prodaja in nakup med dvema tujima lastnikoma) se mesečnega poročila SNT v mesecu, ko se je to zgodilo ne poroča, saj take spremembe ne štejejo med transakcije pač pa med ostale spremembe. V letnem poročilu SN, pa se poročilo, ki glasi na starega lastnika zapre preko ostalih sprememb in sestavi novo poročilo SN z novim lastnikom, ki ima začetno stanje 0, ter ustrezen prenos stanja kot je bilo preneseno od starega lastnika v ostalih spremembah in drugimi pripadajočimi podatki za novega lastnika.
25. Kako se poroča lastniški delež nerezidenta (tujca) v slovenskem podjetju, ki je manjši od 10%? Kako se poročajo manj kot 10% lastniški deleži v družbah v tujini? Ali se to poroča na poročilu SN ali KRD?
Lastniških deležev manjših od 10% se v nobenem primeru ne poroča na poročilu SN.
Če gre za manj kot 10% lastniški delež nerezidenta v slovenski družbi, ki ni delniška družba, se o tem poroča na poročilu KRD kot obveznost in instrument E in sicer za lastniške deleže s pozitivnim stanjem vrednosti kapitala.
Slovenskim delniškim družbam v teh primerih ni treba poročati.
Naložbe v manj kot 10% lastniške deleže v družbah v tujini, ki niso delniške družbe ki kotirajo na borzi, se poroča na poročilu KRD kot terjatev in instrument E. O manj kot 10% lastniških deležih v delniških družbah, ki kotirajo na borzi se ne poroča.
Če lastniški delež doseže/preseže 10 % se naložba na poročilu KRD (instrument E) zapre in se poroča na poročilu SN. Poročevalec prikaže zadnjo transakcijo (nakup) kot povečanje na poročilu SN-T. Celotna vrednost na KRD se zmanjša z ostalimi spremembami ter se jo pod ostalimi spremembami prikaže na letnem poročilu SN. Analogno velja, če se delež v kapitalu zmanjša pod 10 %.
26. Ali je potrebno poročati BST poročilo, če prometa v mesecu ni?
Da. Pripraviti je potrebno poročilo brez prometa v aplikaciji IBSREport2 . V zavihku « Sklopi brez prometa« je potrebno označiti polje »Brez prometa« pri vseh 11 - ih sklopih s √ (kljukico). Le tako program omogoča poslati poročilo brez prometa.
27. Domača družba prejme sredstva iz programov Evropske komisije, ki so namenjena domačim in tujim izvajalcem? Kako se to prikaže na BST poročilu?
Poroča domača družba, ki prejme sredstva in sicer prikaže vsa sredstva, ki so namenjena slovenskim izvajalcem kot tekoči transferi - subvencije (šifra 300020). O sredstvih, ki so namenjena tujim izvajalcem se ne poroča.
28. Podjetje je posrednik transportnih storitev – naročnik in izvajalec sta nerezidenta. V katero postavko na BST vključimo takšne storitve?
Tovrstne storitve se vključujejo v postavko 2.9.13. ostale poslovne storitve – vpiše se znesek provizije.