Oblikovanje vseevropske sheme takojšnjih plačil v evrih

Na evrskem trgu plačil je zaradi potreb uporabnikov plačilnih storitev po inovativnih načinih plačevanja in zaradi uspešnega delovanja tovrstnih rešitev v nekaterih državah, ki niso del evroobmočja (npr. Danska, Poljska in Švedska), vse več pozornosti namenjene takojšnjim plačilom (angl. Instant Payments). V izogib razdrobljenosti (različnih) rešitev za takojšnja plačila ključni deležniki oblikujejo vseevropsko shemo takojšnjih plačil.

Takojšnja plačila so elektronska plačila malih vrednosti, ki so na voljo neprestano (24/7/365) in so običajno sinonim "real-time" ali "near real-time" plačilom. Gre za skupno poimenovanje plačil, pri katerih se takoj ali skoraj takoj po odreditvi plačilnega naloga s strani plačnika izvrši tudi odobritev računa prejemnika plačila oziroma je slednjemu znesek plačila dan na razpolago. Več o tem, kaj takojšnja plačila so, si lahko preberete v 4. številki E-novic.

Evropska centralna banka (ECB) je v zvezi s takojšnjimi plačili večkrat izrazila stališče, da naj bo s ciljem preprečitve razdrobljenosti rešitev ekosistem takojšnjih plačil organiziran tri nivojsko. Prvo raven bo predstavljala vseevropska shema takojšnih plačil, ki bo opredelila pravila izvrševanja tovrstnih plačil, in sicer tako odnose med ponudniki in uporabniki plačilnih storitev kot tudi odnose med ponudniki plačilnih storitev. Šele na tej osnovi se lahko oblikujeta druga in tretja raven. Drugo bodo predstavljale storitve kliringa, to so storitve iz naslova učinkovite izmenjave informacij med ponudniki plačilnih storitev, vključujoč storitve izračuna denarnih terjatev in obveznosti, ki v procesu izvrševanja takojšnjih plačil nastajajo med ponudniki plačilnih storitev. Tretjo raven bodo predstavljale storitve iz naslova poravnave teh terjatev oziroma obveznosti. Vidiki vseh treh ravni so že bili obravnavani na več sestankih ECB z zainteresiranimi deležniki na področju takojšnjih plačil, pri čemer so bili specifični vidiki poravnave podrobneje obravnavani na sestanku ECB s potencialnimi ponudniki kliringa takojšnjih plačil aprila letos.

V zvezi s prvo ravnjo je Evropski svet za plačila (angl. European Payment Council – EPC) pripravil predlog sheme takojšnjih plačil, imenovane SCTinst. Ta temelji na shemi kreditnih plačil SEPA. Predlog sheme takojšnjih plačil predvideva uporabo standardov ISO 20022, pri čemer pa bodo morala biti takojšnja plačila z namenom njihovega razlikovanja od drugih kreditnih plačil posebej označena.Pomembna razlika med predlogom sheme takojšnjih plačil in veljavno shemo kreditnih plačil je, da bodo morali ponudniki plačilnih storitev, kadar nastopajo kot ponudniki plačilnih storitev prejemnika plačila, sredstva prejemniku plačila dati na razpolago takoj in o tem takoj obvestiti ponudnika plačilnih storitev plačnika. V nasprotnem primeru takojšnje plačilo ne bo izvršeno.

Pomembna razlika glede na shemo kreditnih plačil SEPA je tudi v obveznostih udeležencev sheme z vidika dosegljivosti. Udeleženci sheme SCTinst, v kolikor se bodo za udeležbo v shemi odločili, bodo zavezani uporabnikom plačilnih storitev nuditi storitve takojšnjih plačil "le" kadar nastopajo kot ponudniki plačilnih storitev prejemnika plačila.V zvezi s shemo je sicer še nekaj odprtih vprašanj, vendar pa je v predlogu pravil sheme že v tej fazi predvideno, da bo najdaljši čas izvršitve takojšnjega plačila praviloma 10 sekund, največji znesek takojšnjega plačila pa bo omejen na 15.000 evrov. Predlog sheme SCTinst je bil v javnem posvetovanju do 10. julija 2016, na podlagi prejetih odzivov oblikovana dokončna shema pa bo objavljena predvidoma novembra 2016.

Glede storitev kliringa takojšnjih plačil je ECB, ki ji je bila v okviru zgoraj navedenih sestankov predstavljena iniciativa za vzpostavitev infrastruktur za kliring takojšnjih plačil s strani devetih ponudnikov (od tega sedem iz evroobmočja), posebej izpostavila vidik interoperabilnosti: infrastruktura bo morala ponudnikom plačilnih storitev omogočiti vseevropsko dosegljivost z vključitvijo v (samo) eno infrastrukturo za kliring. Glede na to, da je tako infrastrukturno okolje moč vzpostaviti tudi s povezovanjem med infrastrukturami za kliring takojšnjih plačil, je k pripravi okvira tega povezovanja pristopilo Evropsko združenje klirinških hiš (angl. European Automated Clearing Houses Association – EACHA) in pripravilo osnutek tega okvira. Odprto je vprašanje, kako preko povezanih infrastruktur zagotoviti izvršitev takojšnjega plačila v zahtevanem času nekaj sekund.

Glede tretje ravni, to je storitev poravnave, je ECB že večkrat izrazila stališče, da je smiselno, da te storitve nudi Evrosistem v okviru vseevropskega plačilnega sistema za plačila velikih vrednosti TARGET2, v katerem za več plačilnih sistemov že poteka poravnava denarnih terjatev in obveznosti med njihovimi udeleženci. ECB je posebej izpostavila, da že obstoječe funkcionalnosti TARGET2 omogočajo učinkovito izvajanje poravnave, pri tem pa je v primeru specifičnih zahtev upravljavcev infrastruktur za izvrševanje takojšnjih plačil mogoča tudi uvedba dodatnih funkcionalnosti. Poleg tega pa z uporabo naprednih funkcionalnosti TARGET2 upravljavci infrastruktur za izvrševanje takojšnjih plačil lahko vzpostavijo mehanizme, ki zagotavljajo, da ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila v procesu medbančne poravnave gotovo prejme ustrezna sredstva.