Prijava kršitev v Banki Slovenije

Banka Slovenije oziroma osebe, ki delujejo v njenem imenu, morajo pri opravljanju nalog za Banko Slovenije ravnati skladno:

• z veljavnimi predpisi, ki urejajo delovanje Banke Slovenije, in v zvezi s tem ravnanja zaposlenih in drugih oseb pri opravljanju njihovih nalog za Banko Slovenije,
• z notranjimi akti Banke Slovenije, vključno s prepovedjo trpinčenja na delovnem mestu,
• s pogodbenimi zavezami, ki veljajo za Banko Slovenije, kadar je posameznik vključen v aktivnosti Banke Slovenije za izvajanje pogodbe,
• s Kodeksom Banke Slovenije ter načeli poklicne etike in integritete, ki zavezujejo Banko Slovenije oziroma njene zaposlene pri opravljanju poklicnih nalog.

Prijave kršitev navedenih pravil so pomemben vir informacij za Banko Slovenije za zagotavljanje zakonitega in neodvisnega delovanja Banke Slovenije ter za uresničevanje standardov poklicne etike v ravnanjih posameznikov, ki delujejo v njenem imenu. Konkretna obvestila o ravnanjih zaposlenih so podlaga za izvedbo notranjih postopkov preiskave, morebitnih delovnopravnih postopkov in načrtovanje ukrepov za preprečevanje neželenih ravnanj zaposlenih v Banki Slovenije.

Banka Slovenije obravnava prejete prijave skladno s Pravilnikom o postopku prijave in notranje preiskave kršitev v Banki Slovenije.

Komu je namenjena prijava kršitev v Banki Slovenije?

Postopek prijave kršitev v Banki Slovenije je namenjen vsem osebam, ki imajo informacije o morebitnih kršitvah v Banki Slovenije, kadar opravljajo naloge ali izvajajo pooblastila za Banko Slovenije.

Prijave lahko podajo:

• posamezniki, ki so za informacije o notranji kršitvi izvedeli v svojem delovnem okolju v Banki Slovenije^[1] (v nadaljevanju: notranji prijavitelj); 
• druge osebe, ki imajo informacije o notranji kršitvi (drugi prijavitelj).

Notranji prijavitelji so v zvezi s prijavo kršitve ali javnim razkritjem informacij o kršitvi upravičeni do zaščite pred morebitnimi povračilnimi ukrepi skladno z Zakonom o zaščiti prijaviteljev. Do zaščite pred povračilnimi ukrepi so upravičeni tudi posredniki in osebe, ki so povezane z notranjim prijaviteljem, če bi lahko bili zaradi prijave deležni povračilnih ukrepov. Notranji prijavitelj, ki zavestno poda lažno prijavo, ni upravičen do zaščite; takšna prijava lahko pomeni tudi storitev prekrška.

Zaščitene osebe so upravičene do zaščite, če podajo prijavo najpozneje v dveh letih od prenehanja kršitve.

Banka Slovenije v okviru obravnave prijav kršitev v največji možni meri varuje tudi identiteto prijaviteljev, ki niso notranji prijavitelji, medtem ko slednji niso upravičeni do zaščite pred povračilnimi ukrepi v skladu z Zakonom o zaščiti prijaviteljev.

Kako lahko oddam prijavo kršitve?

Prijavo lahko podate:

1. z uporabo elektronskega obrazca, ki je dostopen na povezavi na dnu te strani.
   Ob oddaji prijave z uporabo elektronskega obrazca boste prejeli enkratno geslo, ki ga skrbno shranite. S pomočjo tega gesla lahko pozneje dopolnite prijavo.
2. z elektronsko pošto na naslov: interna.krsitev@bsi.si.
   Prosimo, upoštevajte, da posredovanje prijave po elektronski pošti ni zaščiteno z varno povezavo.  
3. z navadno pošto na naslov:
   Banka Slovenije
   Direktor oddelka Notranja revizija*
   Slovenska cesta 35
   1505 Ljubljana
   (OSEBNO)

Če boste prijavo kršitve poslali po navadni pošti, si shranite datum oddaje pošiljke in vsebino prijave. Te informacije bodo služile za morebitno dopolnitev prijave kršitve ali za povratno komunikacijo.

*Če se prijava nanaša na kršitve direktorja oddelka Notranja revizija, se pošta naslovi na direktorja oddelka Kabinet guvernerja in komuniciranje.

Ali lahko posredujem anonimno prijavo?

Podatki o prijavitelju, zlasti pa kontaktni podatki za komunikacijo v zvezi s prijavo, lahko pomembno prispevajo k učinkoviti preiskavi sumov ter odvračanju in odpravljanju posledic kršitev.

Če iz katerega koli razloga v prijavi ne želite razkriti svoje identitete, nam jo lahko posredujete tudi anonimno.

V anonimni prijavi lahko navedete kontaktne podatke za prejem povratnih informacij o potrditvi sprejema prijave, razlogih za morebitno neobravnavo prijave ter o zaključku in stanju postopka (pri tem ne uporabljajte podatkov, ki omogočajo identifikacijo). Vaših kontaktnih podatkov ne bomo uporabili za ugotavljanje identitete.

Če ste zaposleni v Banki Slovenije in želite oddati anonimno prijavo, vam svetujemo, da za posredovanje prijave ne uporabljate službenih računalnikov oziroma drugih službenih sredstev.

Kadar anonimno prijavo posredujete z uporabo elektronske pošte ali prek spletnega obrazca, prosimo, upoštevajte, da se na strežniku Banke Slovenije beleži podatek o IP-naslovu računalnika, s katerega je posredovano sporočilo oziroma oddan obrazec. Podatek o IP-naslovu računalnika, ki je bil uporabljen pri posredovanju prijave, sicer ne omogoča identifikacije dejanskega pošiljatelja (kadar lahko računalnik uporabljajo različni uporabniki) oziroma je identiteta posameznega pošiljatelja dodatno zavarovana z zaupnostjo podatkov, ki jo zagotavljajo ponudniki telekomunikacijskih storitev in upravljavci lokalnega omrežja, na katero je priključen računalnik.

Katere informacije v zvezi s kršitvijo so pomembne za preiskavo?

V prijavi kršitve s svojimi besedami opišite ravnanja v Banki Slovenije, ki so po vašem mnenju v nasprotju z veljavnimi predpisi, pogodbenimi ureditvami, notranjimi akti oziroma s Kodeksom Banke Slovenije, ki zavezujejo Banko Slovenije oziroma posameznike, ki delujejo v njenem imenu.

V prijavi podajte natančen opis nedovoljenih ravnanj ali opustitev v Banki Slovenije ter, če je mogoče, navedite relevantne okoliščine, priče, dokumente in druga dokazila, iz katerih izhaja kršitev.

V postopku obravnave oziroma preiskave morebitnih kršitev je pogosto treba pridobiti dodatne informacije od prijavitelja, zato nam v prijavi posredujte tudi vaše kontaktne podatke, razen če želite posredovati anonimno prijavo.

Ali lahko posredovano prijavo kršitev naknadno dopolnim?

Vašo prijavo lahko kadar koli dopolnite. To velja tudi, če ste posredovali anonimno prijavo.

Če je bila prijava oddana prek spletnega obrazca Banke Slovenije, za dopolnitev uporabite geslo, ki ste ga avtomatično prejeli ob prvi prijavi. Za dopolnitev prijave uporabite obrazec za prijavo kršitev, izberite možnost »Želim dopolniti obstoječo prijavo« in vpišite geslo, ki ste ga pridobili ob prvi prijavi.

Za dopolnitev prijave, ki ste jo poslali po navadni ali po elektronski pošti, lahko naknadno posredujete dodatne informacije ali dokumentacijo na enak način in navedete, da se informacije nanašajo na že poslano prijavo kršitve (navedite datum oddaje prve prijave na pošto).

Kakšen je postopek obravnave prijave?

Prijavo bo neposredno prejel zaupnik (direktor Oddelka notranja revizija), ki bo preveril pogoje za obravnavo prijave. Če prijave ne bo obravnaval, bo o tem obvestil prijavitelja najpozneje v sedmih dneh. Če bo prijavo obravnaval, jo bo posredoval Komisiji za preiskavo notranjih kršitev (v nadaljevanju: komisija). Vsakokratni člani te komisije se štejejo kot zaupniki po Zakonu o zaščiti prijaviteljev.

Če prijavo poda notranji prijavitelj, bodo podatki o identiteti prijavitelja znani le članom komisije (zaupnikom), ki te podatke varujejo kot zaupne, in jih ne smejo razkriti nikomur drugemu v Banki Slovenije. Poskus ugotavljanja identitete notranjega prijavitelja in razkritje podatkov o notranjem prijavitelju s strani drugih oseb pomenita prekršek, za katerega Zakon o zaščiti prijaviteljev predpisuje globo.

Vsebina prijave (brez razkritja identitete notranjega prijavitelja) bo v postopku po potrebi razkrita tudi drugim posameznikom, ki bodo sodelovali pri preiskavi in odpravljanju ugotovljenih nepravilnosti.

Če bo Banka Slovenije v postopku notranje preiskave ugotovila, da je zaposleni kršil zahteve, ki veljajo za Banko Slovenije oziroma za posameznike, ki delujejo v njenem imenu, bo zoper njega ukrepala v skladu z delovnopravnimi prepisi.

Kako se varuje zaupnost podatkov o identiteti notranjega prijavitelja?

Dostop do podatkov o identiteti notranjega prijavitelja bodo imele izključno osebe, ki izvajajo naloge zaupnika v okviru predhodnega preizkusa ali obravnave prijave v okviru komisije.

Banka Slovenije bo podatke o identiteti notranjega prijavitelja varovala kot zaupne.

Razkritje identitete notranjega prijavitelja drugim osebam (v okviru obravnave prijave), razen zaupniku, članom komisije in organu za zunanjo prijavo, ni dovoljena, razen kadar prijavitelj poda izrecno soglasje za razkritje. Če notranji prijavitelj ne bo podal soglasja za razkritje, brez razkritja identitete pa ne bo mogoče nadaljevati postopka, bo ta ustavljen.

Če bo Banka Slovenije prijavo na podlagi zakona posredovala zunanjim organom ali naznanila kaznivo dejanje, bo zaupnik podatke o identiteti notranjega prijavitelja posredoval državnemu tožilstvu le na podlagi njihove obrazložene zahteve, če bo to nujno potrebno zaradi preiskovanja kaznivih dejanj, ali na podlagi zahteve sodišča, ko bo to potrebno zaradi sodnih postopkov.

V postopku notranje preiskave se bodo vsi podatki, iz katerih bi bilo mogoče razbrati identiteto notranjega prijavitelja, hranili ločeno in bodo zaščiteni pred nepooblaščenim dostopom. Za vsak vpogled v podatke o identiteti notranjega prijavitelja bo zagotovljena revizijska sled.

Kako dolgo se hranijo podatki o identiteti prijavitelja?

Banka Slovenije bo podatke o identiteti prijavitelja hranila 5 let od zaključka notranje preiskave v Banki Slovenije oziroma od zaključka povezanih sodnih postopkov. Po poteku roka hrambe bo Banka Slovenije podatke o identiteti prijavitelja trajno izbrisala.

Kaj storiti v primeru povračilnih ukrepov?

Za povračilne ukrepe veljajo tisti ukrepi, s katerimi se poslabša položaj notranjega prijavitelja in so posledica vložene prijave (tudi če bi oseba, ki jih izvaja, za ukrepe zoper prijavitelja navedla kak drug razlog). Med njimi so na primer opozorilo pred odpovedjo oziroma odpoved delovnega razmerja, disciplinske sankcije, premestitev, nadlegovanje, neenaka obravnava in podobno.

Če boste po prijavi kršitve deležni povračilnih ukrepov, to sporočite tudi Banki Slovenije oziroma zaupniku kot dopolnitev prijave (glej zgoraj).

Če ste prijavo kršitve oddali anonimno, Banka Slovenije v primeru povračilnih ukrepov žal ne bo mogla ukrepati. V tem primeru priporočamo, da ob dopolnitvi prijave sporočite tudi vaše osebne podatke.

Zaupnik med postopkom in po zaključku obravnave prijave notranjemu prijavitelju, ki je upravičen do zaščite v skladu z Zakonom o zaščiti prijaviteljev, svetuje in nudi informacije o pravnih možnostih ter mu pomaga z zagotovitvijo dokazil o prijavi in postopku, ki bi jih notranji prijavitelj potreboval v nadaljnjih postopkih v zvezi z varstvom pred povračilnimi ukrepi.

Ali me boste obvestili o poteku preiskave in ukrepih?

Ob zaključku postopka obravnave prijave bo zaupnik notranjega prijavitelja, ki je upravičen do zaščite v skladu z Zakonom o zaščiti prijaviteljev, seznanil z izidom postopka ter predlaganimi in izvedenimi ukrepi. Če postopek še ne bo končan po treh mesecih od prejema prijave, bo zaupnik ob tej priložnosti notranjega prijavitelja obvestil o trenutnem stanju zadeve.

Osebne podatke zaposlenih mora Banka Slovenije varovati kot zaupne.

Kam lahko naslovim prijavo, če menim, da prijave ni mogoče učinkovito obravnavati v Banki Slovenije ali ni mogoče zagotoviti zaščite pred povračilnimi ukrepi?

Prijavitelj lahko poda prijavo kršitve tudi neposredno organu, ki je pristojen za obravnavo prijave glede na področje kršitve, ki jo očita zaposlenemu v Banki Slovenije, če meni, da prijave ne bi bilo mogoče učinkovito obravnavati v notranjem postopku Banke Slovenije ali da v primeru posredovanja prijave Banki Slovenije obstaja tveganje povračilnih ukrepov.

Prijava se v tem primeru poda neposredno organu za zunanjo prijavo, ki je pristojen glede na področje kršitve, vključno z Evropsko centralno banko. Če organ za zunanjo prijavo glede na področje kršitve ni določen, se prijava lahko predloži Komisiji za preprečevanje korupcije, ki zagotavlja ukrepe za varstvo prijavitelja pred povračilnimi ukrepi. 

Organi za zunanjo prijavo, ki zagotavljajo ukrepe za zaščito prijaviteljev, so:

1. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve,
2. Agencija za trg vrednostnih papirjev,
3. Agencija za varstvo konkurence,
4. Agencija za varnost prometa,
5. Agencija za zavarovalni nadzor,
6. Agencija za javni nadzor nad revidiranjem,
7. Banka Slovenije,
8. Državna revizijska komisija,
9. Finančna uprava,
10. Tržni inšpektorat,
11. Urad za preprečevanje pranja denarja,
12. Informacijski pooblaščenec,
13. Inšpekcija za informacijsko varnost,
14. Inšpekcija za sevalno in jedrsko varnost,
15. Inšpekcija za varstvo pred sevanji,
16. Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,
17. Inšpektorat za delo,
18. Inšpektorat za javni sektor,
19. Inšpektorat za okolje in prostor,
20. Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke,
21. Organi nadzora v skladu s predpisi, ki urejajo porabo sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji,
22. Zdravstveni inšpektorat,
23. Slovenski državni holding in
24. Komisija za preprečevanje korupcije.

ODDAJ ELEKTRONSKO PRIJAVO >>