1000-letnica prve pisne omembe Bleda (2004)

"Dežela Kranjska nima lepš´ga kraja, ko je z okol´šč´no ta podoba raja!" S tem verzom je véliki slovenski pesnik dr. France Prešeren (1800-1849) opisal Bled.

Bled že dolgo slovi po vsem svetu po izjemnih naravnih lepotah in zgodovinskih znamenitostih - jezeru z otokom, cerkvijo na otoku z zvonom želja, gradu, ki gnezdi na skalni gmoti nad jezerom, arheoloških najdbah in drugih lepotah. Posebnost kraja in turistične ponudbe so vožnja s kočijo okoli jezera, tradicionalni prevozi na otok z velikim čolnom s streho - pletnjo, s kulinaričnega področja pa po kremnih rezinah.

Prvi sledovi človeka na Bledu segajo v kameno dobo, pod gradom pa so našli predmete iz starejše železne dobe. Bled so gosteje naselili šele Slovani v obdobju od 9. do 10. stoletja. Prvič je Bled pisno omenjen v listini, s katero je nemški cesar Henrik II. aprila 1004 podelil briksenškemu škofu posestvo Bled (Veldes) na Kranjskem. Leta 1011 jim je podaril še romanski stolp z obzidjem, ki je bil zametek današnjega Blejskega gradu.

Fotokopija originalne darilne listine iz leta 1004 je shranjena na gradu v muzejski zbirki, ki prikazuje tudi najstarejšo zgodovino Bleda s prvimi izkopaninami in grad v posameznih stopnjah zgodovinskega razvoja.

Na Blejskem jezeru, ki je nastalo ob umiku bohinjskega ledenika, je otok s cerkvijo. Temelji predromanske kapele so verjetno edini odkriti primer kultnega objekta iz tega obdobja na našem ozemlju. Po pisnih virih naj bi bila prva zidana cerkev posvečena leta 1142. Današnja oblika cerkve je iz 17. stoletja, njena znamenitost pa je zvon želja, izdelan leta 1534 v Padovi. 
Med prvimi obiskovalci Bleda so bili romarji, ki so romali k Mariji na otoku. Začetki intenzivnega turizma segajo v leto 1855, ko je švicarski hidropat Arnold Rikli ustanovil Naravni zdravilni zavod s kopališči.

Ob 1000-letnici prve pisne omembe Bleda, obletnici, ki ni pomembna samo za turizem na Bledu, temveč tudi za promocijo Slovenije, Republika Slovenija izdaja priložnostne kovance, na katerih je prikazana silhueta otoka s cerkvijo in grajska vzpetina z gradom.

Zlatnik:

• nominalna vrednost: 25.000 SIT,
• čistina: Au 900/1000,
• teža: 7 gramov,
• premer: 24 milimetrov,
• izdano: 300 kovancev in 500 kovancev (2. kovanje)

Srebrnik:

• nominalna vrednost: 5.000 SIT,
• čistina: Ag 925/1000,
• teža: 15 gramov,
• premer: 32 milimetrov,
• izdano: 1500 kovancev in 1000 kovancev (2. kovanje)

Avtor idejnega osnutka:	Boštjan Gabrovšek, Tržič
Izdelava in kovanje:	Mincovna Kremnica, š. p., Slovaška