10-obletnica Republike Slovenije in tolarja - denarne enote samostojne Republike Slovenije (2001)
Po sprejetju ustavnega zakona o samostojnosti Slovenije je bil 23. decembra 1990 plebiscit, na katerem je 88,5 % vseh volilnih upravičencev glasovalo za samostojnost Slovenije. Po Zakonu o plebiscitu je morala biti osamosvojitev uresničena v 6 mesecih.
25. junija 1991 je Skupščina Republike Slovenije razglasila Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. S tem je Republika Slovenija postala samostojna država. 23. decembra 1991 je bila sprejeta prva Ustava države Republike Slovenije. Skupščina Republike Slovenije je 25. junija 1991 poleg temeljne listine sprejela vrsto osamosvojitvenih zakonov. Z Zakonom o Banki Slovenije je postala Banka Slovenije centralna banka Republike Slovenije in bila med drugim pooblaščena, da izdaja bankovce in daje bankovce ter kovance v obtok.
Za uvedbo slovenske valute je 8. oktobra 1991 Skupščina Republike Slovenije sprejela dva pomembna zakona: Zakon o denarni enoti Republike Slovenije, ki določa, da je slovenska denarna enota TOLAR, in Zakon o uporabi denarne enote Republike Slovenije, ki določa tolar kot edino zakonito plačilno sredstvo v Sloveniji. In če je denar enako kot jezik sredstvo za sporazumevanje, je tudi naš TOLAR pomemben nacionalni simbol.
Ob 10. obletnici Republike Slovenije in tolarja - denarne enote samostojne Republike Slovenije, izdaja Republika Slovenija priložnostne kovance. Njihova oblika se podreja pravilu "cifra-mož". Sprednja stran ("mož" - sporočilo izdajatelja) lahko s krogi simbolno predstavlja letnice dreves in ponazarja rast, vitalnost in vse večjo moč samostojne slovenske valute, lahko pa tudi valovanje vode v vodnjaku, v katerega si odvrgel kovanec. Črka "R" na desni strani smiselno dopolnjuje napis "Samostojna Slovenija" in pomeni kratico oblike državne ureditve, ki je bila uveljavljena hkrati z uvedbo samostojne valute. Na hrbtni strani ("cifra") so nominalna vrednost, ime izdajatelja kovanca in letnica njegove izdaje.
- Zlatnik z nominalno vrednostjo 20.000 tolarjev, s čistino 900/1000, s težo 7 gramov in premerom 24 milimetrov, v količini 1000 kovancev,
- srebrnik z nominalno vrednostjo 2.000 tolarjev, s čistino 925/1000, s težo 15 gramov in premerom 32 milimetrov, v količini 3000 kovancev ter
- tečajni kovanec z nominalno vrednostjo 100 tolarjev, izdelan iz zlitine 75 % bakra in 25 % niklja, s težo 9 gramov in premerom 28 milimetrov, v količini 500.000 kovancev.
Avtorji idejnega osnutka za zlatnik, srebrnik in tečajni kovanec: | Matevž Čelik, Domen Fras, MA, Vasja Semolič / Baterija, Ljubljana |
| Izdelava in kovanje: | Mincovna Kremnica š. p., Kremnica/Slovaška |