300-letnica ustanovitve Academie operosorum labacensium (1993)

Veličino nekega naroda lahko presojamo tudi po njegovi kulturni preteklosti. Resnica je, da pogosto vseh tvorcev zgodovine ne omenjamo poimensko in da zato nehote izginjajo iz našega vsakodnevnega spomina. In vendar marsičesa ne bi imeli, če ne bi bilo določenih trenutkov, ki predstavljajo mejnike v nastajanju slovenske zavesti.

Gotovo je Academia operosorum labacensium, ki je leta 1693 združevala 23 zavednih znanstvenikov, večinoma slovenskega rodu, ustanova, ki zasluži našo pozornost. Njen namen ob ustanovitvi je bila organizacija znanstvenega dela na pravnem, medicinskem, filozofskem in bogoslovnempodročju. Člani Academie so se poimenovali "apes" (čebele) in si prevzeli akademsko geslo "Nobis atque aliis-operosi". Vsako leto so organizirali slovesno zborovanje in štiri akademska zasedanja, na katerih so ocenjevali sadove znanstvenega raziskovanja.

Pomembno središče delovanja operozov je bila novoustanovljena knjižnica. V dobi največjega razcveta, okrog leta 1714, je bila pod pokroviteljstvom škofa Franca Karla pl. Kaunitza celo mednarodna učena združba z 42 člani s Kranjskega in notranjeavstrijskih dežel.

Delovanje akademije je poleti 1725 zamrlo. Obnovili so ga zopet leta 1781 slovenski predstavniki razsvetljenstva. Zaradi nazorskih razhajanj med preporoditelji je žal delovala le še dobrih 20 let. Vseeno je Academia v Ljubljani zanetila živahno aktivnost in jo spremenila v cvetoče baročno mesto. Na podlagi spodbud operozov je bila v Ljubljani 1701. leta ustanovljena tudi Glasbena akademija. Academia operosorum labacensium je predhodnica današnje Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

V spomin na začetke slovenskega znanstveno-akademskega snovanja izdaja Republika Slovenija tri priložnostne kovance. Na kovancih so odtisnjeni priložnostni motivi, povezani z Academio operosorum labacensium:

• zlatnik z nominalno vrednostjo 5000 tolarjev, s težo 7 gramov in premerom 24 milimetrov, čistine 900/1000, v količini 2000 kovancev,
• srebrnik z nominalno vrednostjo 500 tolarjev, s težo 15 gramov in premerom 32 milimetrov, čistine 925/1000, v količini 5000 kovancev ter
• tečajni kovanec z nominalno vrednostjo 5 tolarjev, s težo 6,4 grama in premerom 26 milimetrov, izdelan iz zlitine CuZnNi, v količini 100.000 kovancev.
   

Avtor idejnega osnutka za zlatnik, srebrnik in tečajni kovanec:	Danilo Riznar, Ljubljana
Izdelava in kovanje: zlatnik srebrnik in tečajni kovanec	Zlatarna Celje, Celje Mincovna Kremnica š. p., Kremnica/Slovaška