100-letnica ustanovitve Slovenske sokolske zveze (2005)
Prvo organizirano telovadno društvo Sokol je bilo ustanovljeno leta 1862 v Pragi. Naslednje leto so slovenski narodnjaki ustanovili v Ljubljani Gimnastično društvo "Južni Sokol". Na Češkem in v Sloveniji je Sokol pomenil protiutež nemškim telovadnim društvom, ki so v deželah s slovanskim prebivalstvom širila nemški nacionalni vpliv. V prvih letih je bila dejavnost Sokola posvečena bolj krepitvi slovenskega narodnega gibanja kakor telovadbi.
Na Primorsko in Štajersko so se začela sokolska društva trajneje širiti šele v osemdesetih letih 19. stoletja. Telovadbi je pripisal pomembnost šele dr. Viktor Murnik, ki je z uvajanjem sistematične telovadbe pripomogel tudi k reorganizaciji slovenskega sokolstva.
Sokoli so v svoje vrste vključevali otroke in odrasle. Imeli so moško in žensko članstvo, mladino so imenovali naraščajniki, dijakom pa oblast ni dovolila vključevati se v društva.
Leta 1903 so si sokoli izbrali enotna oblačila, leto potem pa so začeli izdajati glasilo Slovenski sokol. Leto 1905 je bilo za slovensko sokolstvo prelomno, saj mu je oblast dovolila združitev v Slovensko sokolsko zvezo, v njej pa so se poenotila skoraj vsa sokolska društva na Slovenskem. Sledilo je organizacijsko in idejno strjevanje članskih vrst, v telovadnicah pa je bilo vse več vzgojnega dela. Slovenska sokolska zveza se je včlanila v mednarodno gimnastično zvezo in slovenski tekmovalci so leta 1907 nastopali na mednarodnih tekmovanjih, ki so jih pozneje poimenovali svetovna prvenstva.
Sokolska ideologija je spodbujala narodno in kulturno zavest ter je ob telesni vzgoji vzgajala disciplino telesa in duha. Pomembne vrednote so bile: disciplina, zdrav duh v zdravem telesu, poštenost do sebe in drugih in boj proti krivicam. Sokoli so vedno pomagali drugemu sokolu in vsem, ki so potrebovali pomoč. Po teh načelih deluje tudi sodobna Sokolska zveza Slovenije.
Ob stoletnici ustanovitve Slovenske sokolske zveze izdaja Republika Slovenija priložnostne kovance. Osrednji motiv na kovancu predstavlja simbol vzhajajočega sonca, ta simbol je posnet s fasade Sokolskega doma na Taboru v Ljubljani. Sokol je pridevek egipčanskega boga Reja, simbola vzhajajočega sonca.
Zlatnik:
- nominalna vrednost: 25.000 SIT,
- čistina: Au 900/1000,
- teža: 7 gramov,
- premer: 24 milimetrov,
- izdano: 1.000 kovancev.
Srebrnik:
- nominalna vrednost: 5.000 SIT,
- čistina: Ag 925/1000,
- teža: 15 gramov,
- premer: 32 milimetrov,
- izdano: 2.000 kovancev.
Priložnostni tečajni kovanec:
- nominalna vrednost: 500 SIT,
- zlitina: jedro 75 Cu 25 Ni / obod 78 Cu 20 Zn 2 Ni,
- teža: 9 gramov,
- premer: 28 milimetrov,
- izdano: 200.000 kovancev.
| Avtor idejnega osnutka: | Boštjan Gabrovšek, Tržič |
| Izdelava in kovanje: | Mincovna Kremnica, š. p., Slovaška |