Mednarodna konferenca ob 30. obletnici Banke Slovenije

Prijavnica likovni natečaj 2024

Splošni pogoji SLO

Splošni pogoji ANG

 

Vsebina sporočanja	Pravna podlaga	Rok za poročanje	Presečni datum za poročanje
Depoziti ruskih državljanov ali fizičnih oseb, ki prebivajo v Rusiji, ali pravnih oseb, subjektov ali organov s sedežem v Rusiji, ki presegajo 100.000 EUR.	člen 5g(1)(a) Uredbe (EU) 833/2014	Prvo poročanje: 27. 5. 2022 Vsako leto do 27. 5.	Prvo poročanje: 26. 2. 2022 Nadaljnja poročanja: Podatki na dan 26. 2. poročeval. leta
Depoziti pravnih oseb, subjektov ali organov s sedežem zunaj Unije, katerih več kot 50- odstotni delež je v neposredni ali posredni lasti ruskih državljanov ali fizičnih oseb, ki prebivajo v Rusiji, ki presegajo 100.000 EUR, ki presegajo 100.000 EUR.	člen 5g(1)(aa) Uredbe (EU) 833/2014	Prvo poročanje: 27. 5. 2023 Vsako leto do 27. 5.	Prvo poročanje: 17. 12. 2022 Nadaljnja poročanja: Podatki na dan 17. 12. poročeval. leta
Depoziti ruskih državljanov ali fizičnih oseb, ki prebivajo v Rusiji, ki so pridobili državljanstvo države članice ali pravico do prebivanja v državi članici prek sheme državljanstva za vlagatelje ali sheme prebivanja za vlagatelje, ki presegajo 100.000 EUR.	člen 5g(1)(b) Uredbe (EU) 833/2014	Prvo poročanje: 27. 5. 2022 Vsako leto do 27. 5.	Prvo poročanje: 26. 2. 2022 Nadaljnja poročanja: Podatki na dan 26. 2. poročeval. leta
Depoziti beloruskih državljanov ali fizičnih oseb, ki prebivajo v Belorusiji, ali pravnih oseb, subjektov ali organov s sedežem v Belorusiji, ki presegajo 100.000 EUR.	člen 1z(a) Uredbe (EU) 765/2006	Prvo poročanje: 27. 5. 2022 Vsako leto do 27. 5.	Prvo poročanje: 10. 3. 2022 Nadaljnja poročanja: Podatki na dan 10. 3. poročeval. leta

 

 

 

Banka Slovenije je pristojna in odgovorna za izvajanje nadzora na področju izpolnjevanja bonitetnih zahtev in korporativnega upravljanja, pranja denarja in financiranja terorizma, opravljanja plačilnih storitev, varstva potrošnikov ter potrošniškega kreditiranja bank in hranilnic. Poleg informacij, povezanih z navedenimi področji, so pomembne tudi informacije, povezane s prevarami, zlorabami, etično spornimi in koruptivnimi dejanji, ki jih zagrešijo subjekti nadzora Banke Slovenije.

Banka Slovenije pri obravnavi prijave kršitve loči:

• prijavo kršitev v bankah in drugih subjektih, ki jih nadzira Banka Slovenije na podlagi 269. člena Zakona o bančništvu (ZBan-3) in drugih predpisov z njene pristojnosti, ter
• zunanjo prijavo kršitev na podlagi Zakona o zaščiti prijaviteljev (Uradni list RS, št. 16/23; v nadaljevanju: ZZPri).

Prijava kršitev v bankah in drugih subjektih, ki jih nadzira Banka Slovenije

Vsak posameznik lahko s prijavo kršitev in posredovanjem relevantnih informacij Banki Slovenije prispeva k učinkovitejšemu nadzoru bank in drugih subjektov nadzora. Prejeta prijava kršitve je za Banko Slovenije pomemben dodaten vir informacij za izvajanje njenih nadzorniških pooblastil.

Komu je namenjena prijava kršitev v bankah in drugih subjektih nadzora

Postopek prijave kršitev v bankah in drugih subjektih, ki jih nadzira Banka Slovenije, je namenjen osebam, ki razpolagajo z informacijami o morebitnih kršitvah bank in drugih subjektov, ki jih nadzira Banka Slovenije.

Postopek je tako primeren zlasti za prijave kršitev, ki jih podajo:

• zaposleni v bankah in drugih subjektih, ki jih nadzira Banka Slovenije;
• uporabniki finančnih storitev, ki jih ponujajo banke in drugi subjekti, ki jih nadzira Banka Slovenije.

Prijava kršitev po Zakonu o zaščiti prijaviteljev (zunanja prijava)

Zunanja prijava je namenjena prijavi kršitve, za katero je prijavitelj izvedel v svojem delovnem okolju pri subjektu, ki ga v skladu s svojimi pristojnostmi in nalogami nadzira Banka Slovenije.

Komu je namenjena zunanja prijava

Kako lahko oddam prijavo kršitve

Prijavo kršitve lahko oddate po navadni pošti, po elektronski pošti ali z uporabo elektronskega obrazca. V vseh primerih lahko prijavo podate tudi anonimno.

1. Z uporabo elektronskega obrazca na povezavi na dnu te strani:
   Ob oddaji prijave z uporabo elektronskega obrazca boste prejeli enkratno geslo, ki ga skrbno shranite. S pomočjo tega gesla lahko pozneje dopolnite prijavo.
2. Z elektronsko pošto na naslov: prijava.nadzor@bsi.si
   Prosimo, upoštevajte, da narava elektronske pošte ne omogoča posebne zaščite pred vpogledi tretjih oseb.
3. Z navadno pošto na naslov:
   Banka Slovenije
   Nadzor bančnega poslovanja – Prijava zunanje kršitve – ne odpiraj
   Slovenska cesta 35
   1505 Ljubljana
   (OSEBNO)

Če boste prijavo kršitve poslali po navadni pošti, si shranite datum oddaje pošiljke, vsebino prijave kršitve in naziv banke ali subjekta, na katero se kršitev nanaša. Te informacije bodo služile za morebitno dopolnitev prijave kršitve ali za povratno komunikacijo.

Kontaktni podatki pooblaščene osebe za prijavo kršitev (uradne osebe za zunanjo prijavo po ZZPri)

Mitja Bukovec
mitja.bukovec@bsi.si
T: +386 1 47 19 360

Določila o zaščiti identitete prijavitelja in druge pomembne informacije o sistemu obveščanja o kršitvah

Ali moram v prijavi navesti svoje osebne podatke

Če iz katerega koli razloga v prijavi kršitev ne želite razkriti svojih osebnih in/ali kontaktnih podatkov, nam lahko posredujete prijavo tudi anonimno. Banka Slovenije bo anonimno prijavo obravnavala v okviru pooblastil nadzora in ukrepala v skladu s predpisi.

Če želite posredovati anonimno prijavo kršitev zaposlenega, priporočamo, da vanjo ne vključujete kontaktnih podatkov (ime, naslov, telefonska številka, elektronski naslov ipd.) ali navajate drugih okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče prepoznati vašo identiteto.

Če želite kljub anonimni prijavi prejeti povratno informacijo o prejemu in obravnavi svoje prijave, lahko navedete zgolj informacijo, kam naj se vam povratna informacija pošlje.

Prav tako svetujemo, da za posredovanje prijave ne uporabljate službenih računalnikov oziroma drugih službenih sredstev.

Kadar prijavo posredujete po elektronski pošti ali s spletnim obrazcem, prosimo, upoštevajte, da se na strežniku Banke Slovenije zapiše podatek o IP-naslovu računalnika, s katerega je posredovano sporočilo oziroma oddan obrazec, in sicer v okviru aplikacij za izvajanje splošnih varnostnih politik informacijske varnosti Banke Slovenije (požarni zid, usmerjevalnik, reverse proxy). V teh primerih je izločitev podatka o IP-naslovu konkretnega računalnika, ki je bil uporabljen za posredovanje posamezne prijave, zaradi velike količine podatkov in dodatnih varnostnih ukrepov v Banki Slovenije (omejen dostop do baze podatkov, sledenje dostopa do podatkov) praktično onemogočena. Tudi sicer je treba upoštevati, da podatek o IP-naslovu računalnika, ki je bil uporabljen pri posredovanju sporočila ali obrazca, ne omogoča identifikacije dejanskega pošiljatelja (kadar lahko računalnik uporabljajo različni uporabniki) oziroma je identiteta posameznega pošiljatelja dodatno zavarovana z zaupnostjo podatkov, ki jo zagotavljajo ponudniki telekomunikacijskih storitev in upravljavci lokalnega omrežja, na katero je priključen računalnik.

Katere informacije v zvezi s kršitvijo so pomembne za preiskavo

V prijavi kršitve s svojimi besedami opišite ravnanja, ki so po vašem mnenju sporna in so v nasprotju z veljavnimi predpisi, ki zavezujejo banko ali drug subjekt nadzora Banke Slovenije.

V prijavi podajte natančen opis nedovoljenih ravnanj oziroma opustitev, ki predstavljajo kršitev banke ali drugega subjekta nadzora, ter če je mogoče, navedite relevantne okoliščine, priče, dokumente in druga dokazila, iz katerih izhaja kršitev.

V postopku obravnave oziroma preiskave morebitnih kršitev je pogosto treba pridobiti dodatne informacije od prijavitelja, zato nam v prijavi posredujte tudi svoje kontaktne podatke, razen če želite posredovati prijavo anonimno. Banka Slovenije bo vaše kontaktne podatke (ime, naslov, telefonsko številko …) varovala kot strogo zaupne.

Ali lahko posredovano prijavo kršitev pozneje dopolnim

Svojo prijavo lahko kadar koli dopolnite. To velja tudi, če ste posredovali anonimno prijavo.

Če je bila prijava oddana s spletnim obrazcem Banke Slovenije

Ob prvi prijavi kršitve s spletnim obrazcem bo prijavitelj samodejno prejel enkratno geslo, ki mu omogoča poznejše dopolnjevanje prijave in posredovanje dodatnih informacij ali dodatne dokumentacije. Prijavitelj lahko prijavo, ki jo je posredoval s spletnim obrazcem, dopolni po spletu z uporabo obrazca za prijavo kršitev tako, da izbere možnost »Želim dopolniti obstoječo prijavo kršitve«. Za dopolnitev obstoječe prijave kršitve bo prijavitelj vnesel enkratno geslo, ki ga je pridobil ob prvi prijavi.

Prijavitelj lahko za dopolnitev prijave, ki jo je poslal po navadni ali elektronski pošti, pozneje posreduje dodatne informacije ali dokumentacijo na enak način in navede, da se informacije nanašajo na že poslano prijavo kršitve.

Če je bila prijava poslana po navadni ali elektronski pošti

Prijavitelj lahko svojo prijavo dopolni tako, da v novem sporočilu navede, kdaj je bila prijava poslana, na katero banko oz. drugi subjekt nadzora se nanaša in katero kršitev je prijavil (in druge podatke, iz katerih bo mogoče identificirati prijavo kršitve).

Ali prejmem povratno informacijo o obravnavi oddane prijave

Katere prijave bo Banka Slovenije odstopila Evropski centralni banki

V skladu z nalogami, ki so bile na Evropsko centralno banko prenesene z Uredbo Sveta (EU), št. 1024/2013, z dne 15. oktobra 2013 (prenos posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko), je 4. novembra 2014 neposredni nadzor nad nekaterimi bankami v Sloveniji prevzela Evropska centralna banka. Ta je pristojna tudi za preiskavo kršitev s področja nalog, ki so bile prenesene nanjo.

Prejete prijave kršitev, ki se bodo po svoji vsebini nanašale na pristojnosti Evropske centralne banke, bodo v skladu s prejšnjim odstavkom posredovane Evropski centralni banki.

Kako se zagotavlja zaupnost podatkov o identiteti prijavitelja

Zaupnost podatkov o identiteti prijavitelja

Banka Slovenije bo podatke o prijavitelju in tudi vse druge informacije, iz katerih je mogoče neposredno ali posredno sklepati o njegovi identiteti, varovala kot strogo zaupne. Banka Slovenije lahko podatke o prijavitelju razkrije samo na podlagi izrecnega soglasja prijavitelja ali:

• v primeru prijave kršitve po ZBan-3:
  • kadar je razkritje identitete prijavitelja nujno za izvedbo kazenskega postopka ali nadaljnjih sodnih postopkov;
  • če bodo v zvezi z ravnanji banke ali drugega subjekta nadzora sproženi nadaljnji sodni postopki, bo Banka Slovenije morala podatek o identiteti prijavitelja, če bo to pomembno za izvedbo postopka, posredovati tudi pristojnim organom pregona oziroma sodišču;
•  v primeru prijave kršitve po ZZPri:
  • če to zahteva državni tožilec, kadar je to nujno potrebno zaradi preiskovanja kaznivih dejanj (o razkritju identitete tožilstvu je prijavitelj predhodno obveščen);
  • če to zahteva sodišče, ko je to potrebno zaradi sodnih postopkov, vključno s sodnimi postopki zaradi zaščite pravice osebe, ki jo prijava zadeva (o razkritju identitete sodišču je prijavitelj predhodno obveščen).

Ne glede na navedeno ne sme nihče razkriti identitete prijavitelja, če bi razkritje ogrozilo življenje ali resno ogrozilo javni interes, varnost ali obrambo države.

Varovanje osebnih podatkov v internih postopkih

Dostop do podatkov o identiteti prijavitelja bo imela v prvem koraku izključno oseba, pooblaščena za prijavo kršitve.

Če se prijava posreduje s spletnim obrazcem, prenos sporočila poteka po šifrirani HTTPS-povezavi, kar pomeni, da v omrežju Banke Slovenije nihče razen pooblaščene osebe ne more dostopati do podatkov v obvestilu. Posredovanje prijave po elektronski pošti ni zaščiteno z varno povezavo. 

V postopku interne preiskave se bodo vsi podatki, iz katerih bi bilo mogoče razbrati identiteto prijavitelja, hranili ločeno in bodo zaščiteni pred nepooblaščenim dostopom. Za vsak vpogled v podatke o identiteti prijavitelja bo zagotovljena revizijska sled.

Pooblaščena oseba za prejem prijave lahko v internem postopku preiskave razkrije identiteto osebe, ki je posredovala prijavo, in sicer le pooblaščenim osebam, ki neposredno sodelujejo v postopku preiskave, če je to nujno za izvedbo postopka in ugotovitev kršitev.

Čas hrambe podatkov o identiteti prijavitelja

Banka Slovenije bo prijavo in podatke o identiteti prijavitelja hranila še pet let po zaključku preiskave.

Po poteku roka hrambe se osebni podatki o prijavitelju, posredniku, povezanih osebah, osebi, ki jo prijava zadeva, in osebah, ki lahko pomagajo pri preiskavi prijavljene kršitve, ter vsebina prijave uničijo, evidenčni podatki o prijavi pa se hranijo tudi po poteku tega roka v skladu z notranjimi pravili.

Zaščita identitete prijavitelja po ZZPri

Za dokumente in drugo gradivo v zvezi s prijavo se do konca postopka ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Podatki o identiteti prijavitelja tudi po koncu postopka s prijavo niso informacija javnega značaja. To velja tudi v primeru, ko je dokumentarno gradivo odstopljeno drugemu organu v pristojno obravnavo. Poskus ugotavljanja identitete prijavitelja in razkritje podatkov o prijavitelju sta prekršek, za katerega ZZPri predpisuje globo.

Izključitev odgovornosti glede razkritja

Prijavitelj, ki informacije o kršitvah prijavi v skladu z ZZPri, ne krši nobene omejitve ali prepovedi glede razkritja informacij in ne nosi nobene odgovornosti, povezane s takšno prijavo ali javnim razkritjem, pod pogojem, da ni prijavil ali javno razkril neresničnih informacij in je na podlagi utemeljenih razlogov menil, da je bila prijava ali javno razkritje takšnih informacij nujno za razkritje kršitve na podlagi zakona.

Navedeno se ne uporablja glede omejitev razkritja informacij, določenih s predpisi na področju varovanja tajnih podatkov, poklicne skrivnosti odvetnikov ter zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, tajnosti sodnih posvetovanj in pravil kazenskega postopka.

Ne glede na določbe zakona, ki ureja poslovno skrivnost, prijava ali javno razkritje informacij, ki vključujejo poslovne skrivnosti, ni protipravno, če jih prijavitelj prijavi ali razkrije v skladu z ZZPri. Prijavitelj ne nosi odgovornosti v zvezi s pridobitvijo ali dostopom do informacij, ki jih prijavi ali javno razkrije, če takšna pridobitev ali dostop ni samostojno kaznivo dejanje.

V morebitnih postopkih zoper prijavitelja zaradi obrekovanja, kršitve avtorskih pravic, kršitve zaupnosti informacij, kršitve pravil o varstvu podatkov ali odškodninskih zahtevkov prijavitelj ne nosi nobene odgovornosti zaradi prijav ali javnih razkritij na podlagi ZZPri in se lahko pri predlogu zavrnitve zahtevka zoper sebe sklicuje na prijavo ali javno razkritje, če je na podlagi utemeljenih razlogov menil, da je bila prijava ali javno razkritje nujno za razkritje kršitve.

Informacije o ugotovljenih kršitvah in izrečenih ukrepih

Če bo Banka Slovenije v nadzorniškem postopku ugotovila, da je v banki oz. subjektu nadzora prišlo do kršitve, bo v skladu s predpisi izrekla ukrepe nadzora ali sankcije zoper banko oz. subjekt nadzora.

Informacije o ugotovitvah v postopku nadzora ter o izrečenih ukrepih nadzora so na podlagi zakona zaupne informacije in jih ni dovoljeno razkriti, razen v zakonsko določenih primerih. Banka Slovenije na spletni strani javno objavlja določene informacije o ukrepih nadzora, ki jih izreče na podlagi predpisov.

Kaj naj naredim, če bom po prijavi kršitve deležen povračilnih ukrepov

Če boste po prijavi kršitve v banki oz. drugem subjektu nadzora deležni povračilnih ukrepov, to sporočite tudi Banki Slovenije kot dopolnitev prijave (glej zgoraj).

Če ste prijavo kršitve oddali anonimno, Banka Slovenije na podlagi prejetega obvestila o povračilnih ukrepih ne bo mogla ukrepati. V tem primeru priporočamo, da ob dopolnitvi prijave sporočite tudi svoje osebne podatke.

Zaščita prijavitelja pred povračilnimi ukrepi v primeru prijave, ki se obravnava po ZZPri

Za povračilne ukrepe veljajo tisti ukrepi, s katerimi se poslabša položaj prijavitelja in so posledica vložene prijave (tudi če bi oseba, ki jih izvaja, za ukrepe zoper prijavitelja navedla kakšen drug razlog). Med njimi so na primer odpoved delovnega razmerja, premestitev, nadlegovanje in podobno. Izvajanje povračilnih ukrepov je prepovedano in je lahko prekršek. V primeru povračilnih ukrepov je možno vložiti zahtevo za začasno odredbo, s katero sodišče delodajalcu odredi ustavitev povračilnih ukrepov. Če bi bili delovnopravni ukrepi že izvršeni, je možna tudi tožba na delovnem sodišču. V primeru odpovedi delovnega razmerja je prijavitelj upravičen tudi do nadomestila za brezposelnost, in sicer ne glede na razlog odpovedi (tudi če je iz krivdnih razlogov).

Do zaščitnih in podpornih ukrepov v skladu z ZZPri so upravičeni prijavitelji, ki so fizične osebe (pravne osebe torej niso upravičene do zaščite) in so podali prijavo o kršitvi znotraj svojega delovnega okolja, zaradi česar se proti njim izvajajo povračilni ukrepi (odpoved delovnega razmerja, premestitev, nadlegovanje in podobno). Zaščita se zagotavlja prijaviteljem, ki so prijavo podali v dobri veri (ob podaji prijave so verjeli, da so informacije resnične). Prijavitelji, ki vede podajo lažno prijavo, niso upravičeni do zaščite, takšna prijava lahko pomeni tudi storitev prekrška.

Pooblaščenec za prijave prijavitelju, ki je deležen povračilnih ukrepov, svetuje o pravnih možnostih ter mu v okviru svojih pristojnosti pomaga v upravnih in sodnih postopkih zaradi povračilnih ukrepov, na primer tako, da mu izda potrdilo o vloženi prijavi ali zagotovi dokazila iz postopka s prijavo, ki jih prijavitelj potrebuje v drugem postopku.

Informacije o nevladnih organizacijah, ki delujejo na področju zaščite prijaviteljev po ZZPri

• Transparency International Slovenija (https://www.transparency.si/)
• Center za zaščito žvižgačev (https://center-zvizgaci.si/)

 

 

 

 

 

 

 

 

prijavnica

Konferenca z naslovom 30 let neodvisnosti Banke Slovenije: Prehojena pot in sodobni izzivi bo potekala 11. maja 2022 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Uvodoma bosta prisotne nagovorila Christine Lagarde, predsednica Evropske centralne banke, in Boštjan Vasle, guverner Banke Slovenije. Na konferenci bodo kot govorci sodelovali tudi najvišji predstavniki domačih in mednarodnih institucij – nacionalne centralne banke, BIS, IMF – ter ostali ugledni gostje.

Prijava na konferenco  Program

Prvi del konference bo namenjen prelomnicam v 30-letni zgodovini. Kot osrednji govorec bo nastopil Alfred Kammer, direktor evropskega oddelka Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Sledila bo okrogla miza, kjer bodo sodelovali Boris Vujčić, guverner Hrvatske narodne banke, Vojtech Benda, član Sveta Česká národní banka, in Tina Žumer Šujica, viceguvernerka Banke Slovenije. Razpravo bo povezoval Egon Zakrajšek, svetovalec pri Banki za mednarodne poravnave (BIS).

Drugi del konference se bo osredotočil na ključne sodobne izzive centralnih bank. Osrednja govorca bosta Janez Potočnik, sopredsedujoči Mednarodne komisije za vire pri OZN in nekdanji evropski komisar za okolje, ter Claudio Borio, vodja monetarnega in ekonomskega oddelka BIS. Na okrogli mizi bodo sodelovali Boštjan Vasle, guverner Banke Slovenije, Mario Centeno, guverner Banco de Portugal, Claudia Buch, podpredsednica Deutsche Bundesbank, in Madis Müller, guverner Eesti Pank. Razpravo bo vodila Arjana Brezigar Masten, direktorica Analitsko raziskovalnega oddelka Banke Slovenije.

Konferenca bo potekala v angleškem jeziku s simultanim tolmačenjem v slovenščino. Omogočeno bo tudi spremljanje konference na daljavo (brez možnosti tolmačenja).

Prijave sprejemamo do 30. aprila 2022.

Vljudno vabljeni.