Evropska komisija: Strategija EU za mala plačila

Plačila so strateškega pomena, saj podpirajo delovanje evropskega gospodarstva, zato je za delovanje enotnega trga EU nujno tudi učinkovito delovanje trga plačil. Vizija EU je vzpostaviti konkurenčen povezan, inovativen, učinkovit in tehnološko nevtralen plačilni ekosistem. Strategija EU za mala plačila pa predstavlja politični okvir in smer nadaljnjega razvoja.

Priča smo dinamični, digitalni evoluciji trga plačil. Plačilnih storitev ne opravljajo več samo tradicionalni bančni ponudniki, ampak tudi nebančni. Zanje je značilno zagotavljanje finančnih storitev, ki temeljijo na inovativnih poslovnih modelih ter izkoriščanju sodobnih tehnologij, tudi podatkov. Uporabnikom ponujajo rešitve, ki omogočajo nadvse enostavno plačevanje, saj so vedno bolj neopazno integrirane v nakupne procese in na ta način zagotavljajo pozitivno uporabniško izkušnjo. V kombinaciji s sodobnimi mobilnimi pametnimi napravami postaja plačevanje dostopnejše.

Razvoj na področju plačil prinaša večjo izbiro za uporabnike, konkurenca med različnimi ponudniki pa spodbuja inovativnost in nadaljnji razvoj. Učinkovito delovanje trga plačil je ključno za delovanje enotnega trga EU v smeri prostega gibanja ljudi ter pretoka storitev, blaga in kapitala. Strateškega pomena so predvsem čezmejna plačila, ker povezujejo evropsko gospodarstvo.

Kljub vzpostavitvi enotnega območja plačil v evrih (SEPA) in poenotenju evropske zakonodaje na tem področju pa je evropski trg čezmejnih plačil še vedno razdrobljen. Plačilne kartice in inovativne plačilne rešitve ponudnikov iz EU, na primer tiste, ki temeljijo na takojšnjih plačilih, nimajo vseevropskega dosega. Uporabljati jih je mogoče le v posameznih državah. Posledica razdrobljenosti je, da na tem segmentu trga dominirajo tuji (z izvorom izven EU), globalni ponudniki, kar pa sproža številne politične dileme, zlasti z vidika konkurenčnosti in avtonomnosti evropskega trga plačil.

Strategija EU za mala plačila, ki jo je 24. septembra 2020 v okviru svežnja o digitalnih financah predstavila Evropska komisija, je zato usmerjena v krepitev suverenosti evropskega trga plačil. Strategija se nanaša na štiri tesno povezana področja, in sicer (i) vseevropske digitalne rešitve in takojšnja plačila, (ii) inovacije in konkurenčnost, (iii) interoperabilnost plačilnih infrastruktur ter (iv) mednarodna plačila. Ukrepi skupaj predstavljajo splošen politični okvir in smer nadaljnjega razvoja trga plačil. Vizija je vzpostaviti konkurenčen, inovativen, povezan, učinkovit in tehnološko nevtralen evropski plačilni ekosistem. Cilj pa zagotoviti evropskim državljanom in podjetjem inovativne, varne, hitre in zanesljive rešitve za plačevanje, ki bodo vseevropskega značaja ter bodo podpirale gospodarsko in finančno suverenost EU ter mednarodno vlogo valute evro.

Vizija je, da takojšnja plačila postanejo »nova norma« plačevanja v EU. Ker se procesirajo 24 ur dnevno, vse dni v letu, imajo izjemen potencial za uveljavitev kot alternativa obstoječim načinom plačevanja. V kombinaciji s prenosljivimi pametnimi napravami takojšnja plačila plačnikom zagotavljajo udobnost pri plačevanju kjerkoli in kadarkoli. Skoraj takojšna odobritev sredstev na računu pa (poslovnim) prejemnikom zagotavlja večjo likvidnost in boljše upravljanje z denarnim tokom. Glede na lastnosti, lahko takojšna plačila prispevajo k učinkovitosti celotnega evropskega gospodarstva.

Pomemben del ukrepov v strategiji EU se zato nanaša na uveljavitev takojšnjih plačil, izključena ni niti možnost posega zakonodajalca s ciljem omogočiti njihovo celovito uveljavitev v EU. Na področju mednarodnih plačil so ukrepi usmerjeni v povečanje učinkovitosti njihovega izvrševanja, tudi v tem segmentu ni izključena možnost zakonodajnega posega s ciljem skrajšanja časa procesiranja mednarodnih plačil in večanjem transparentnosti.

Kratek povzetek področij in ukrepov iz strategije si lahko v angleškem jeziku ogledate tu.