Evropska centralna banka: Študija o plačilnih navadah potrošnikov v evroobmočju

Gotovina je med potrošniki najbolj priljubljen plačilni instrument. Študija o plačilnih navadah potrošnikov v evroobmočju, ki jo je izvedla Evropska centralna banka, je pokazala, da je - glede na skupno število plačil na prodajnih mestih in med fizičnimi osebami - 73 % plačil izvedenih z gotovino, 24 % pa s plačilno kartico. Drugi načini plačila, kot so kreditna plačila, direktne bremenitve in čeki so glede na skupen obseg plačil zanemarljivi.

Evropska centralna banka je decembra leta 2020 objavila Študijo o plačilnih navadah potrošnikov v evroobmočju. Študija je bila izvedena z namenom ugotoviti, kakšne so plačilne navade potrošnikov, v kolikšni meri so naklonjeni različnim načinom plačevanja in vpliv demografskih dejavnikov na izbiro načina plačila.

Cilj študije je bil oceniti delež gotovinskih in negotovinskih plačil po številu in vrednosti v evroobmočju in po posameznih državah glede na skupno število in vrednost plačil, zajetih v študiji: (i) na fizičnih prodajnih mestih (plačila na POS), (ii) med fizičnimi osebami (plačila P2P) in (iii) na daljavo (plačila računov in spletna plačila).

Izsledki študije, ki se je izvajala v letu 2019, kažejo, da v segmentu plačil na POS in P2P evropski potrošniki najraje plačujejo z gotovino. V skupnem obsegu teh plačil je delež gotovinskih znašal 73 %. Med negotovinskimi plačili je bil največji delež kartičnih plačil, 24 %, izmed vseh kartičnih plačil pa je bilo 38 % izvedenih brezstično. Delež uporabe ostalih plačil, mobilnih plačil, kreditnih plačil, direktnih obremenitev in čekov je bil zanemarljiv, zgolj 3 %. V skupni vrednosti plačil na POS in plačil P2P je delež gotovinskih plačil znašal 48 %, kartičnih plačil 41 %, ostalih plačil pa 11 %. 

Delež uporabe plačilnih instrumentov v Sloveniji je po številu enak povprečju evroobmočja, po vrednosti pa v primerjavi s povprečjem evroobmočja Slovenija nekoliko izstopa (Graf).

Graf: Delež uporabe plačilnih instrumentov glede na skupno število (levo) in vrednost (desno) v Sloveniji in primerjava z evroobmočjem

Vir: Study on the payment attitudes of consumers in the euro area, Evropska centralna banka.

Ločeno od dejanskih vzorcev plačevanja je študija analizirala tudi naklonjenost potrošnikov različnim načinom plačevanja. Na vprašanje, kateri način plačila bi izbrali, je le 27 % vprašanih odgovorilo, da bi uporabilo gotovino, medtem ko bi 49 % vprašanih raje uporabilo negotovinske načine plačevanja. V Sloveniji je bilo uporabi gotovine naklonjenih le 24 % vprašanih, medtem ko bi 48 % vprašanih raje plačevalo negotovinsko. Nasprotno pa je kot (zelo) pomembno možnost, da je na voljo plačilo z gotovino, ocenilo 55 % vprašanih (v Sloveniji 44 %).

Izsledki študije kažejo, da se plačilne navade potrošnikov razlikujejo ne samo med državami, ampak tudi med različnimi skupinami potrošnikov v posameznih državah, odvisno, med drugim, od stopnje izobrazbe in starosti posameznikov. S starostjo se uporaba gotovine povečuje, prav tako z njo več plačujejo posamezniki z nižjo stopnjo izobrazbe.  

Delež spletnih plačil glede na skupno število plačil znaša 7 %. 49 % vseh spletnih plačil je bilo opravljenih s kartico, 27 % z uporabo rešitev za e-plačila (na primer PayPal, Sofort), 4 % je bilo gotovinskih plačil (ob prevzemu blaga). Analiza sociografskih značilnosti posameznikov, vključenih v raziskavo, je pokazala, da se spletnega plačevanja poslužuje večinoma mlajša generacija uporabnikov, starih med 18 in 39 let.

Delež gotovinskih plačil za vsakodnevne transakcije v skupnem številu plačil se je v treh letih znižal z 79 % (leto 2016) na 73 % (leto 2019). Ta trend je zdaj dodatno pospešila še pandemija covid-19 in ukrepi, sprejeti za njeno zajezitev. Zaradi izogibanja fizičnim stikom med ljudmi iz strahu pred virusno okužbo in zaprtja fizičnih prodajnih mest so med pandemijo potrošniki v večji meri uporabljali negotovinske načine plačevanja. V ločeni raziskavi, ki jo je Evropska centralna banka izvedla julija 2020 v vseh državah evroobmočja, je 40 % vprašanih odgovorilo, da so od začetka pandemije redkeje plačevali z gotovino, od teh je skoraj 90 % izjavilo, da bi tudi po koncu pandemije z gotovino plačevali redkeje (46 % zagotovo in 41 % verjetno).

Dolgoročen vpliv pandemije na plačilne navade potrošnikov pa bomo lahko ocenili šele po njenem preklicu.