Razprava o odprtem bančništvu
V Banki Slovenije je 4. marca 2020 potekala razprava Odprto bančništvo: odgovor na zahteve sodobnih uporabnikov plačilnih storitev. Namen razprave je bil osvetliti različne vidike odprtega bančništva ter spodbuditi aktivnosti tržnih deležnikov, s ciljem izboljšanja konkurence in pospeševanja razvoja trga plačil in plačilnih storitev.
Odprto bančništvo je odgovor na naraščajoče zahteve potrošnikov po sodobnih finančnih storitvah, boljši uporabniški izkušnji in večjem nadzoru nad lastnimi podatki. Predstavlja bančno prakso, ki omogoča drugim ponudnikom finančnih storitev dostop do potrošnikovih finančnih podatkov z uporabo programskih vmesnikov.
Dogodek, ki je bil organiziran pod okriljem NSP, je bil eden od korakov v smeri spodbuditve aktivnosti tržnih deležnikov s ciljem, da se tudi na slovenskem trgu pričnejo uveljavljati oziroma razvijati nove storitve. Prav zato so bili na okroglo mizo povabljeni deležniki, ki zastopajo tako stran povpraševanja kot stran ponudbe na trgu plačilnih storitev in ki so vsak s svojega zornega kota predstavili pogled na storitve odprtega bančništva. Svoj pogled sta predstavili tudi Banka Slovenije in Evropska centralna banka v vlogah katalizatorja aktivnosti tržnih deležnikov in nadzornika ponudnikov plačilnih storitev.
Po uvodnih predstavitvah Banke Slovenije in Evropske centralne banke je sledila razprava o odprtem bančništvu, v kateri so sodelovali člani NSP:
- Simon Anko, direktor oddelka Plačilni in poravnalni sistemi v Banki Slovenije ter predsednik Nacionalnega sveta za plačila,
- Matjaž Čadež, ustanovitelj MBILLS, d. o. o.,
- Aleksander Kurtevski, direktor družbe Bankart, d. o. o.,
- Nevenka Šubelj, predstavnica Trgovinske zbornice Slovenije, sicer vodja oddelka Zakladništvo v družbi Petrol, d. d.,
- Marko Tretnjak, vodja oddelka za finančne storitve pri Zvezi potrošnikov Slovenije ter
- Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije.
Nekateri sogovorniki so v razpravi na okrogli mizi izpostavili dejstvo, da čeprav so banke na odprto bančništvo sprva gledale zgolj s stroškovnega vidika, čedalje več bank razmišlja o nudenju tovrstnih storitev svojim komitentom. Nekatere izmed njih so namreč že prepoznale priložnosti, ki jih nove storitve prinašajo. Nebančni ponudniki, ki pa te storitve že ponujajo, razvijajo nove rešitve za izboljšanje oziroma nadgradnjo obstoječe ponudbe. S temi bi omogočili nadaljnji razvoj omenjenih storitev, predvsem v smeri poenostavitve in olajšanja postopkov plačevanja. Kot je izpostavil eden izmed sodelujočih v razpravi, plačevanje postaja moteč postopek. Pri spletnih nakupih polovica kupcev odneha v zadnji fazi nakupa, saj je postopek plačevanja preveč kompleksen. Poleg tega je ključni vidik pri tem – česar se zavedajo tako bančni kot nebančni ponudniki – varnost. Tako bančni kot nebančni ponudniki se soočajo z enakimi zahtevami glede varnosti, konkurenčno prednost pa bo imel tisti ponudnik, ki bo ob upoštevanju vseh varnostnih zahtev (po)nudil storitev, ki bo hitrejša.
Tudi, če so bančni in nebančni ponudniki že pripravljeni na odprto bančništvo, pa na strani uporabnikov temu še ni tako. Odprto bančništvo postavlja temelje za nove, dostopnejše storitve, vendar pa smo v Sloveniji, po mnenju nekaterih sogovornikov v razpravi, še vedno na začetku poti, saj ni še povsem jasno, kakšne bodo te nove storitve, kdo jih bo zagotavljal, kako jih bodo potrošniki sprejeli in kakšen je nivo razumevanja odprtega bančništva s strani potrošnikov. Ob vsem tem je mogoče na podlagi ene izmed izvedenih anket, omenjene s strani enega od sogovornikov, sklepati, da so potrošniki pripravljeni uporabljati nove storitve, kar je vzpodbudno. Sogovorniki so si bili enotni, da je pri tem, kako uspešno se bodo nove storitve uveljavile, ključna uporabniška izkušnja – ta mora biti dovolj dobra, sicer te storitve ne bodo sprejete s strani širšega kroga uporabnikov.
Kaj lahko v Sloveniji storimo, da se še bolj odpremo odprtemu bančništvu? Po mnenju enega od sogovornikov odprto bančništvo predstavlja velik potencial. Pri tem pa ne gre le za slovenski "fenomen" in zato ne bo mogel biti omejen (zgolj) na slovensko okolje. Cilj (na evropski ravni) bi moral biti, da se programski vmesniki poenotijo. Glede na trenutno situacijo, ko ima večina programskih vmesnikov svoje specifike, je s tem onemogočen širši dostop do njih.
V razpravi je imelo možnost sodelovati tudi občinstvo. Na vprašanje, ali bodo v prihodnosti bančni in nebančni ponudniki med seboj sodelovali ali si bodo konkurirali, je večina odgovorila, da bodo med seboj sodelovali. Vsak od ponudnikov ima namreč svoje prednosti – če so prednosti nebančnih ponudnikov predvsem v agilnosti in tehnološki inovativnosti, imajo bančni ponudniki zagotovo prednost v tem, da imajo kapital in da uživajo zaupanje uporabnikov.
Na dogodku na temo odprtega bančništva, ki smo ga organizirali v okviru NSP, se je razvila živahna razprava, izmenjani so bili pogledi različnih deležnikov, na osnovi česar ocenjujemo, da je bil cilj dogodka dosežen. V NSP si prizadevamo, da Slovenija postane in ostane del globalnih trendov na področju sodobnih finančnih storitev, zato želimo, da bi tovrstne dogodke organizirali tudi v prihodnje, kot letni javni posvet NSP. Več o razpravi o odprtem bančništvu si lahko preberete tukaj.