Bistvene novosti novega Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma

Avtorica prispevka: Branka Glojnarič, Urad RS za preprečevanje pranja denarja

19. novembra 2016 je v veljavo stopil novi Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1), s katerim je Slovenija v svoj pravni red Direktivo o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranja terorizma (Direktiva 2015/849/EU, poimenovana tudi AMLD 4).

Prizadevanja pri pripravi zakona so bila usmerjena predvsem v učinkovit prenos določb Direktive 2015/849/EU v slovenski pravni sistem, uskladitev z revidiranimi mednarodnimi standardi Skupine za finančno ukrepanje (FATF) ter odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih pri izvajanju zakonskih določb v preteklosti.

Iz tega izhaja, da so bistvene novosti v sistemu preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma predvsem tiste, ki predstavljajo prenos določb Direktive 2015/849/EU. Z novim zakonom je uveden pristop, ki temelji na analizi in oceni tveganja na nacionalnem in nadnacionalnem nivoju, na nivoju zavezancev in na področju delovanja nadzornih institucij. Določena je obveznost izdelave nacionalne ocene tveganja za pranje denarja in financiranje terorizma in njene periodične nadgradnje (Slovenija jo je izdelala leta 2015 ter posodobila 2016), pri čemer se lahko upošteva skupno mnenje evropskih nadzornih organov in ugotovitve iz poročila Evropske komisije, ki vplivajo na delovanje notranjega trga. Namen nacionalne ocene tveganja je, da se ugotovijo in ublažijo tveganja ter da se sredstva in viri nadzornih organov usmerijo v področja, na katerih so tveganja pranja denarja in financiranja terorizma večja.

Obveznost pregleda stranke, kot enega bistvenih ukrepov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, je razširjena na tiste primere, ko gre pri občasnih transakcijah za prenos sredstev, ki presegajo 1.000 evrov. Za stranke, ki so fizične osebe, so sedaj predvidene tudi tiste situacije, ko ima fizična oseba pooblaščenca, pod določenimi pogoji pa je uvedena možnost ugotavljanja in preverjanja njihove istovetnosti brez osebne navzočnosti s pomočjo uporabe videoelektronske identifikacije.

Na predlog predstavnikov bančnega sektorja je uvedena novost na področju ugotavljanja in preverjanja istovetnosti bank in drugih podobnih kreditnih institucij, kjer je dovoljena uporaba virov, ki so običajni v mednarodnih bančnih razmerjih. Nadalje je kot izjema za zavezance, ki so kreditne in finančne institucije, dovoljena hramba kopij uradnih osebnih dokumentov v elektronski obliki, kadar so te kopije pridobili v okviru izvajanja ukrepov ugotavljanja in preverjanja istovetnosti stranke.

Ena od glavnih novosti ZPPDFT-1 je uvedba registra dejanskih lastnikov. Poslovni subjekti, vpisani v Poslovni register Slovenije, bodo morali ugotoviti podatke o svojih dejanskih lastnikih in jih vpisati v Register o dejanskih lastnikih, ki ga bo vzdrževala in upravljala Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). V registru se bodo zbirali natančni in posodobljeni podatki o dejanskih lastnikih z namenom zagotavljanja transparentnosti lastniških struktur poslovnih subjektov. Namen registra je tudi, da se zavezancem omogoči dostop do relevantnih podatkov za potrebe izvajanja ukrepov pregleda stranke ter organom odkrivanja in pregona, sodiščem in nadzornim organom za potrebe izvajanja pooblastil in nalog v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja in financiranja terorizma.

Pomembna novost se nanaša tudi na politično izpostavljene osebe, saj je pojem »tuja politično izpostavljena oseba« nadomeščen s pojmom »politično izpostavljena oseba«, ki je vsaka fizična oseba, ki deluje ali je v zadnjem letu delovala na vidnem javnem položaju v državi članici ali tretji državi. To pomeni, da bo obveznost poglobljenega pregleda zdaj veljala ne le za tuje, temveč tudi za »domače« politično izpostavljene osebe, ki delujejo na vidnem javnem položaju v Republiki Sloveniji.

Glede na izkušnje Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja (UPPD) pri obravnavanju konkretnih zadev s področja sumljivih transakcij, ki kažejo, da dvigi in pologi gotovine v večjih zneskih še vedno predstavljajo povečano tveganje za pranje denarja in financiranje terorizma, ZPPDFT-1 uvaja znižanje mejne vrednosti, nad katero morajo zavezanci uradu sporočati podatke o gotovinskih transakcijah, in sicer s 30.000 evrov na 15.000 evrov.

UPPD je po do sedaj veljavnem zakonu lahko opravljal le posredni nadzor nad zavezanci, po novi ureditvi pa ima tudi pooblastila za izvajanje inšpekcijskega nadzora. S tem mu bo omogočeno izvajanje inšpekcijskih nadzorov nad zavezanci, ki nimajo primarnega nadzornika, po potrebi pa bo lahko opravljal inšpekcijski nadzor tudi nad drugimi zavezanci, ki primarnega nadzornika že imajo. Omogočeno je tudi sodelovanje in opravljanje nadzorov skupaj z drugimi primarnimi nadzorniki.

Na področju kazenskih določb so uvedene strožje sankcije skladno z Direktivo 2015/849/EU za tiste kršitve, ki so posebno hude zaradi višine povzročene škode, višine protipravno pridobljene premoženjske koristi, zaradi storilčevega naklepa, njegovega namena koristoljubnosti ter zaradi ponavljanja ali sistematičnosti storitve prekrška.

Uveljavitev ZPPDFT-1 poleg navedenih prinaša še vrsto drugih novosti, pomembnih za učinkovitost delovanja celotnega sistema za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma v Republiki Sloveniji, v tem sistemu pa vsi deležniki z aktivnim izvajanjem svojih nalog doprinesejo k trdnosti, integriteti in ugledu finančnega sistema naše države.

* Stališča, izražena v tem prispevku, so stališča avtorja oziroma organizacije, v kateri je zaposlen.