Sporočilo za javnost z 255. seje Sveta Banke Slovenije z dne 08.10.2002

Svet Banke Slovenije je na svoji 255. redni seji 8.10.2002 med drugim obravnaval naslednje zadeve in sprejel naslednje sklepe:

1. Sklenil je, da bo Banka Slovenije predvidoma v začetku novembra dopolnila instrumente za sterilizacijo denarnih učinkov iz deviznih pritokov. Poleg začasnega odkupa deviz z obveznim povratnim odkupom čez sedem dni, bo ponudila bankam še začasen odkup deviz z ročnostjo 270 dni z možnostjo, da ji ob dospelosti začasno prodane devize dokončno prodajo. Ponudba začasnega odkupa deviz za 270 dni bo v začetku količinsko omejena na eno četrtino sedanjega stanja vseh začasnih odkupov deviz.

Prav tako bo Banka Slovenije, poleg obstoječih ročnosti tolarskih blagajniških zapisov, začela izdajati še 360 - dnevne tolarske blagajniške zapise. Namenjeni so izključno bankam, ki so v okviru pogodbenega sodelovanja pri posegih na trgu tujega denarja udeležene v začasnih prodajah deviz Banki Slovenije. Ti blagajniški zapisi bodo zaradi višjega donosa predstavljali dodatno možnost za steriliziranje denarnih učinkov iz deviznih pritokov.

2. Sprejel je Sklep o družbah za izdajo elektronskega denarja. Sklep ureja tovrstno poslovanje družb - nebančnih institucij, in pomeni uskladitev našega pravnega reda z evropsko Direktivo 2000/46/EC. Pravna podlaga za izdajo obravnavanega podzakonskega akta je zakon o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 30-1252/2002).*

Sklep obravnava družbe na določenih področjih nekoliko mileje kot banke. Sklep jim namreč postavlja zahteve, ki so prilagojene njihovim specifičnim lastnostim dejavnosti. Zahtevana višina kapitala mora biti vedno najmanj 2 odstotka tistega od naslednjih zneskov, ki je višji, in sicer od tekočega stanja vseh obveznosti iz naslova izdaje e-denarja oziroma od povprečnega stanja vseh obveznosti iz naslova izdaje e-denarja v obdobju zadnjih šestih mesecev, v nobenem primeru pa ne sme pasti pod 220,000.000 SIT. Poleg tega morajo naložbe izdajateljev elektronskega denarja vedno znašati najmanj toliko kot znašajo obveznosti iz naslova neporabljenega denarja. Zaradi izvajanja nadzora družb s strani Banke Slovenije se predpisuje tudi poročanje družb, ki pa jim v primerjavi z bankami ni treba pošiljati desetdnevnih poročil o knjigovodskem stanju računov

*Elektronski denar je plačilni instrument, ki nadomešča bankovce in kovance ter je praviloma namenjen za plačilo blaga in storitev majhnih vrednosti. Z njim se posluje tako, da izdajatelj elektronskega denarja shrani denarno vrednost, ki jo prejme od kupca v obliki bankovcev ali kovancev na določen medij (“pametna” kartica, mobilni telefon, pomnilniška naprava ponudnika storitve…). Imetniku elektronskega denarja se zmanjša vrednost na mediju ob nakupu katerega koli izdelka v trgovini ali spletni trgovini, ki pa mora biti seveda opremljena z napravo za branje podatkov na mediju ter njihovo ažuriranje. Naj poudarimo, da v Sloveniji prave storitve elektronskega denarja še ni, prav s sklepom pa je ustvarjena podlaga, da začno tovrstno aktivnost poleg bank izvajati tudi druge družbe (d.d. ali d.o.o.), ki pridobijo dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje te dejavnosti.