Sporočilo za javnost z 256. seje Sveta Banke Slovenije z dne 29.10.2002

Svet Banke Slovenije je na svoji 256. redni seji 29.10.2002 med drugim obravnaval naslednje zadeve in sprejel naslednje sklepe:

1. Seznanil se je z realizacijo sklepov predhodnih sej o uvedbi novih instrumentov denarne politike:

Skladno z usmeritvami Banke Slovenije glede prilagajanja instrumentov denarne politike tistim, ki jih uporablja Evropska centralna banka, je Banka Slovenije dne 29.10.2002

• uvedla nov instrument za zagotavljanje čim večje stabilnosti plačilnega prometa - posojilo za čez dan. Posojilo je namenjeno bankam in hranilnicam ob zastavi ustreznih vrednostnih papirjev v višini 110% črpanega posojila;
• znižala količnik zahtevanega zavarovanja pri lombardnem posojilu. To pomeni, da morajo banke in hranilnice zastaviti vrednostne papirje v višini 110% črpanega posojila, kar povečuje možnost črpanje tega posojila. Lombardno posojilo je tako, z izjemo obrestne mere, po svojih značilnostih enako posojilu za čez dan, kar je glede na medsebojno povezanost obeh posojil tudi potrebno;
• ukinila likvidnostno posojilo čez noč in likvidnostno posojilo v skrajni sili. Z ukinitvijo likvidnostnega posojila v skrajni sili lombardna obrestna mera prevzema vlogo zgornje meje koridorja obrestnih mer Banke Slovenije.

Z namenom sterilizacije denarnih učinkov iz deviznih pritokov pa je Banka Slovenije dne 29.10.2002, z veljavnostjo 04.11.2002, ponudila bankam dva nova instrumenta, in sicer

• instrument začasnega odkupa deviz z obveznim povratnim odkupom čez 270 dni z možnostjo, da banke ob dospelosti poslov začasne prodaje deviz čez 270 dni Banki Slovenije začasno prodane devize prodajo dokončno, ter
• tolarski blagajniški zapis z ročnostjo 360 dni.

2. Seznanil se je s predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu in se z njim strinja. Sklenil je, da bo o morebitnih dodatnih spremembah in dopolnitvah predloga novele Zakona o bančništvu ponovno razpravljal potem, ko bodo predlog v organizaciji Združenja bank Slovenije obravnavale poslovne banke. Pri predlagani noveli zakona gre med drugim za: uskladitev sistema predhodnega izdajanja dovoljenj kvalificiranim imetnikom deležev v domačih bankah z evropskim pravnim redom, postavitev sistema dovoljenj domačim bankam za pridobitev kvalificiranega deleža v finančni organizaciji tretje države (nečlanice Evropske zveze), prilagoditev postopkov odločanja Zakonu o Banki Slovenije (postopek odločanja o izdaji splošnih aktov in odločanja v posamičnih zadevah, ki so v pristojnosti Banke Slovenije).

3. Sprejel je informacijo o odločitvah Vrhovnega sodišča v upravnih sporih v zvezi s Komercialno banko Triglav:

Banka Slovenije je v preteklih dneh prejela drugostopenjske sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani v upravnih sporih, ki so potekali v zvezi z uvedbo likvidacijskega oziroma kasneje stečajnega postopka v Komercialni banki Triglav v letu 1996. Vrhovno sodišče je na prvi stopnji leta 2000 zavrnilo vse tožbe, ki so bile vložene zoper odločbo Banke Slovenije o ugotovitvi pogojev za uvedbo likvidacijskega postopka v banki, kakor tudi vse tožbe, vložene zoper odločbo Banke Slovenije o ugotovitvi pogojev za uvedbo stečajnega postopka. Ker pa so bile zoper posamezne sodbe Vrhovnega sodišča na prvi stopnji vložene pritožbe, so bili spori predloženi pritožbenemu senatu tega sodišča. Na sejah z dne 28.06.2002 in 26.09.2002 je pritožbeni senat Vrhovnega sodišča omenjene pritožbe zavrnil in potrdil sodbe sodišča prve stopnje. Tako je pravnomočno potrjeno, da je Banka Slovenije v svoji odločbi o ugotovitvi pogojev za uvedbo likvidacijskega postopka z dne 04.07.1996 pravilno ugotovila, da je bila Komercialna banka Triglav nelikvidna in zato ni izpolnjevala več pogojev za nadaljnje delo. Neizpolnjevanje pogojev za nadaljnje delo banke pa je bilo po tedaj veljavnem zakonu o predsanaciji, sanaciji, stečaju in likvidaciji bank in hranilnic razlog za izdajo odločbe o ugotovitvi pogojev za uvedbo likvidacijskega postopka v banki. Vrhovno sodišče je na drugi stopnji potrdilo tudi pravilnost in zakonitost postopanja Banke Slovenije pri izdaji prvo in drugostopenjske odločbe o ugotovitvi pogojev za uvedbo stečajnega postopka v omenjeni banki.

Dodatno ob tem poudarjamo, da so trditve in očitki, ki se pojavljajo v javnosti glede preuranjenosti uvedbe likvidacijskega in kasneje stečajnega postopka zoper Komercialno banko Triglav d.d., ki slonijo na trditvah, da naj bi bili upniki iz stečajne mase stoodstotno poplačani, popolnoma napačne. Nominalno bi upniki sicer lahko prejeli enako ali celo več kot so prijavili, v realni vrednosti pa nikakor ne, saj namreč zaradi inflacije ni mogoče enačiti vrednosti terjatev iz leta 1996 in njihovega poplačila v kasnejših letih, po drugi strani pa na spremembo prijavljenega nominalnega zneska lahko bistveno vplivajo še morebitne obresti.

Prednostno poplačilo Banke Slovenije skupaj s pripadajočimi obrestmi iz stečajne mase za vsa sredstva, ki jih je BS založila za izvršitev takrat veljavnega jamstva za vloge prebivalcev, pa je bilo izvedeno v mesecu juliju 2001 na temelju veljavne zakonodaje, po kateri je bila najprej uvedena likvidacija, in nato stečaj Komercialne banke Triglav.

4. Seznanil se je z uspešnim zaključkom pogajanj in nedavnim podpisom (16.t.m.) sporazuma o medsebojnem sodelovanju in izmenjavo informacij za nadzor nad skrbnim in varnim poslovanjem bank s Commission Bancaire iz Pariza, francoskim nadzornikom bančnega poslovanja. S tem je Banka Slovenije sporazume o sodelovanju sklenila s pooblaščenimi nadzorniki bančnega poslovanja vseh držav, v katerih je imela interes za opravljanje nadzora na konsolidirani osnovi. Banka Slovenije trenutno preučuje možne oblike sodelovanja z belgijskimi bančnimi nadzorniki glede na dejstvo, da KBC Bank ni pridobila kontrolnega deleža v NLB.

5. Seznanil se je s študijo na temo upravičenosti združitve finančnih nadzornikov, ki jo je s pomočjo sredstev PHARE za naročnika Ministrstvo za finance opravila pogodbena firma Global Partner/Westmidland Enterprise iz Velike Britanije. namen projekta je bil na eni strani preučiti razloge, ki so v nekaterih evropskih državah privedli do združevanja nadzornikov bančnega sektorja, zavarovalnic in trga vrednostnih papirjev, preučiti vpliv združitve na učinkovitost nadzora in regulacije, ter ugotoviti morebitne probleme, povezane z združitvijo; na drugi strani pa opraviti analizo prednosti in slabosti morebitnega združevanja nadzornih institucij v Sloveniji. Študija bo ena od podlag za nadaljnjo razpravo o organiziranosti finančnega nadzora v Sloveniji.