Obvestilo Banke Slovenije v zvezi s HKS Sikura

Banka Slovenije kot pristojna nadzorna institucija bank in hranilnic za boljšo obveščenost varčevalcev in komitentov podaja v zvezi z ukrepi nad HKS Sicura naslednje obvestilo:

V skladu z zakonom o bankah in hranilnicah so v Republiki Sloveniji od junija 1991 lahko opravljale bančne storitve le tiste družbe, ki so predhodno od Banke Slovenije pridobile dovoljenje za poslovanje. Za hranilno kreditne službe ta zakonska zahteva ni veljala, saj so bančne storitve lahko opravljale neposredno na podlagi zakona o hranilno kreditnih službah iz leta 1990. V skladu z zakonom o hranilno kreditnih službah je hranilno kreditno službo lahko ustanovila posamezna zadruga, bodisi sama bodisi skupaj z drugimi zadrugami ali drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami.

Omenjeni zakon ureja tudi jamstvo za vloge varčevalcev v teh finančnih institucijah, ki se razlikuje od jamstva, ki je veljalo in velja za vloge varčevalcev v bankah in hranilnicah. Banka Slovenije je večkrat tudi prek medijev opozarjala varčevalce, da za vloge v hranilno kreditnih službah ni solidarnega jamstva bank in hranilnic, temveč da za te vloge jamčijo hranilno kreditne službe z vsem svojim premoženjem, oziroma ustanovitelji s svojimi sredstvi solidarno in neomejeno. Za vloge v nekaterih hranilno kreditnih službah pa jamčijo tudi banke v rokih in za zneske, definirane v zadevnih garancijskih izjavah (slednje je razvidno tudi v ustreznih objavah v poslovnih prostorih HKS). Banka Slovenije je avgusta 1997 tudi od hranilno kreditnih služb samih zahtevala objavo obvestila o jamstvu za vloge (jamstvo samih hranilno kreditnih služb in ustanoviteljic).

Pristojnost nadzora nad hranilno kreditnimi službami je Banka Slovenije pridobila šele z uveljavitvijo zakona o bančništvu dne 20.02.1999. Banka Slovenije je namreč trdno zagovarjala stališče, da je potrebno hranilno kreditne službe prisiliti, da začnejo v najkrajšem možnem času spoštovati minimalne standarde varnega in skrbnega poslovanja, zato je v postopku priprav zakona predlagala le enoletni prilagoditveni rok, v katerem bi morale hranilno kreditne službe začeti poslovati pod enakimi pogoji kot hranilnice (do februarja 2000). Vendar je ob sprejemanju zakona o bančništvu parlament podaljšal prilagoditveno obdobje na 5 let, to je do 20.02.2004. Namen petletnega prilagoditvenega obdobja, ki ga je določil parlament z zakonom o bančništvu, je bil omogočiti hranilno kreditnim službam, da se postopno uskladijo s strogimi regulatornimi zahtevami glede pravil poslovanja, ki sicer za banke in hranilnice veljajo že vrsto let.

Banka Slovenije si je torej šele s sprejetjem in uveljavitvijo zakona o bančništvu izborila pristojnost nadzora nad poslovanjem hranilno kreditnih služb in ukrepanja, in sicer že v času prilagoditvenega obdobja, če ugotovi pomanjkljivosti oz. nepravilnosti pri poslovanju. Do februarja 1999 namreč hranilno kreditne službe niso bile pod kontrolo Banke Slovenije, razen glede zagotavljanja obvezne rezerve in pošiljanja statističnih podatkov.

V mnogih primerih opravljanja svoje zakonske dolžnosti izvajanja nadzora so hranilno kreditne službe Banki Slovenije očitale, da tako z načinom opravljanja nadzora kot tudi z izrečenimi ukrepi presega meje z veljavno zakonodajo danih pooblastil. Ti očitki so bili na Banko Slovenije naslovljeni tako v obliki tožb, kot tudi drugih pravnih sredstev zoper izrečene ukrepe, kot tudi v obliki javnih očitkov, objavljenih v medijih.

V takih razmerah je Banka Slovenije kljub navedenim očitkom vztrajno izpolnjevala svoje zakonske dolžnosti, kar bo seveda počela tudi v prihodnje. V takih razmerah je Banka Slovenije opravljala tudi nadzor nad HKS Sicura ter ji v skladu z ugotovitvami nadzora izrekala ukrepe, ki jih določa zakon o bančništvu. Podatkov o vrsti in obsegu izrečenih ukrepov zoper HKS Sicura Banka Slovenije javnosti žal ne more posredovati, ker bi s tem sama kršila določbe zakona o bančništvu. Zoper izrečene ukrepe Banke Slovenije so bili podani številni ugovori nadzorovanega subjekta (HKS Sicura), zoper njene ukrepe pa sta bili vloženi tudi dve tožbi, pričakujemo pa še dodatne.

Med opravljanjem nadzora v obdobju, ko bi HKS Sicura morala izvrševati izrečene ukrepe Banke Slovenije, se je gospod Andrej Sever, kot soustanovitelj in kot zastopnik Zadruge S odločil v imenu Zadruge S sprejeti sklep o začetku postopka redne (prostovoljne) likvidacije HKS Sicura (dne 12.09.2002).

HKS Sicura je na zahtevo Banke Slovenije objavila svoj spremenjeni status dne 12.10.2002 v medijih (časopis Delo), prav tako je na zahtevo Banke Slovenije dne 8.10.2002 s 541 pisemskimi pošiljkami obvestila imetnike računov o prenehanju opravljanja storitev plačilnega prometa.

Ker HKS Sicura ni spoštovala določenih določb zakona o bančništvu, je bila dne 30.10.2002 izdana odločba o začetku prisilne likvidacije, ki je bila vpisana v sodni register dne 07.11.2002, sam vpis pa še ni bil objavljen v Uradnem listu RS. Rok za prijavo terjatev upnikov je 60 dni in začne teči z dnem objave začetka prisilne likvidacije v Uradnem listu RS.

V postopku prisilne likvidacije mora s strani Banke Slovenije imenovani likvidacijski upravitelj predvsem:

• sestaviti začetno likvidacijsko bilanco;
• končati začete posle;
• izterjati terjatve družbe;
• vnovčiti likvidacijsko maso, kolikor je to potrebno za poplačilo upnikov;
• poplačati terjatve upnikom;
• pripraviti predlog poročila o poteku likvidacijskega postopka in razdelitvi premoženja;

Ker se je postopek prisilne likvidacije komaj začel, se likvidacijski upravitelj trenutno šele seznanja z razmerami v sami HKS Sicura, prevzema dokumentacijo in analizira oziroma ugotavlja premoženjsko stanje HKS Sicura. O svojih ugotovitvah likvidacijski upravitelj tekoče obvešča Banko Slovenije.

Pristojno sodišče je dne 18.11.2002 na podlagi dokončne odločbe Banke Slovenije sprejelo tudi sklep o začetku postopka likvidacije Zadruge S, ustanoviteljice HKS Sicura. Banka Slovenije je navedeno odločbo izdala, ker Zadruga S ni spoštovala določenih določb zakona o bančništvu, in je zoper njo ukrepala v skladu s 171.členom omenjenega zakona (ukrepanje zoper druge osebe, ki nepooblaščeno opravljajo bančne storitve).

Kar se tiče suma storitve kaznivih dejanj pa tako za Banko Slovenije, kot za ostale državne organe velja dolžnost naznaniti tista kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, če so o njih obveščeni, ali če kako drugače zvedo zanje. Banka Slovenije je v preteklosti že večkrat podala kazensko ovadbo in bo brez dvoma to storila vedno, kadar bo prišlo do suma storitve kaznivih dejanj.