Poročilo za javnost o posvetovanjih Slovenije z Mednarodnim denarnim skladom

Dne 28. marca 2006 je Slovenija sklenila svoja redna letna posvetovanja z Mednarodnim denarnim skladom. Mednarodni denarni sklad v skladu s IV. členom svojega statuta praviloma enkrat letno vodi posvetovanja s svojimi članicami. Namen teh posvetovanj je, da se pregledajo tekoča gospodarska gibanja ter izzivi za prihodnje. Glede na močno gospodarsko rast, nizko inflacijo in javno finančni primanjkljaj, so se posvetovanja osredotočila na vprašanja, ki so pomembna za ohranitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva tudi po prevzemu evra, torej na dolgi rok.

V tem okviru so strokovnjaki Mednarodnega denarnega sklada priporočili naslednje:

• Fiskalna politika naj ostane nevtralna in tako pomaga vzdrževati nizko inflacijo. Slovenija naj do leta 2009 izravna javne finance, še posebej glede na prihodnje demografske spremembe.
• Gospodarstvo bo v prihodnje občutljivo na povečanje stroškov na enoto dela, ki bi lahko vodilo do postopnega zmanjševanja konkurenčnosti izvoznega sektorja - ta ima pomembno vlogo za gospodarsko rast - ter odložilo nadaljnje prilagajanje gospodarstva. Glede na to ter z vidika skorajšnjega prevzema evra je pomembno, da fiskalna politika in politika plač omogočata pogoje za ravnotežno gospodarsko rast. Prednost naj imajo politike, ki spodbujajo večjo fleksibilnost gospodarstva in njegovo dolgoročno rast.
• Kljub ugodnim gospodarskim rezultatom, rast produktivnosti zaostaja za konkurenti iz regije, zaposlenost pa se relativno zmanjšuje. Misija Mednarodnega denarnega sklada zato predlaga ukrepe na davčnem področju in v socialni politiki, ki bi spodbudili večje vključevanje v delo, predvsem mlajših in starejših delavcev. Poleg tega bi bilo dobro tudi zmanjšati ovire, ki preprečujejo povečanje fleksibilnosti na trgu dela ter izboljšanje investicijskega okolja.
• Davčna reforma lahko pospeši gospodarsko rast, vendar pa bi bila potrebna tudi reforma na izdatkovni strani. Slednja bi naj zagotovila večjo fleksibilnost izdatkov in se lotila vpliva staranja prebivalstva na javne finance. Neučinkovite izdatke bi bilo potrebno racionalizirati. Glede na dolgi časovni odlog učinkov pokojninskih reform bi bilo dobro ukrepati zgodaj.
• Bančni sistem je trden in stabilen, vendar pa mora bančni nadzor budno spremljati tveganja, ki nastajajo v povezavi z zvišanjem obrestnih mer in druga tveganja iz finančnega okolja.