Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 19.09.2011

Glede na nedavno poročanje nekaterih medijev o neučinkovitem poslovanju Banke Slovenije (visoki stroški, nevarčnost, nadpovprečno število zaposlenih, boni za učbenike), Svet Banke Slovenije navaja naslednja, javno dostopna oziroma že pojasnjena dejstva.

1. Banka Slovenije v 20 letni zgodovini ni nikoli prejela sredstev iz proračuna Republike Slovenije, temveč je od leta 1991 do danes iz dobička odvedla v proračun Republike Slovenije 178 mio EUR, oziroma v zadnjih dveh letih 35,4 mio EUR. Torej ne drži trditev, da je Banka Slovenije financirana od proračuna Republike Slovenije.
2. Banka Slovenije je od leta 2007 zmanjšala celotne stroške poslovanja, nominalno od 30,0 mio EUR na 28,7 mio EUR v letu 2010. Ob upoštevanju inflacije, so se celotni stroški poslovanja realno zmanjšali za 9,7%. Gibanje stroškov poslovanja in njenih posameznih elementov je razvidno iz Letnega poročila Banke Slovenije, o katerem Banka Slovenije redno poroča Državnemu zboru Republike Slovenije in je dostopno na spletni strani Banke Slovenije:
   http://www.bsi.si/iskalniki/letna_porocila.asp?MapaId=709 .
3. Banka Slovenije je od leta 2006, ko je skupno število zaposlenih znašalo 435, znižala zaposlenost na 420 ob koncu leta 2010. Število zaposlenih v posamezni nacionalni centralni banki je smiselno primerjati glede na funkcije, ki jih posamezna nacionalna centralna banka opravlja. Primerjalno, brez funkcije nadzora bančnega poslovanja, ki je zelo različno institucionalno uvrščena med članicami evro-območja, Banka Slovenije dosega 2,17 zaposlenega na 10 tisoč prebivalcev. Če poleg Slovenije navedemo od nje manjše države evro območja, je število zaposlenih v centralnih bankah na 10 tisoč prebivalcev naslednje: Malta 7,8, Luksemburg 5,02, Ciper 4,35, poleg teh še npr. Irska 2,65. Najnižje število zaposlenih na 10.000 prebivalcev v Evrosistemu ima Španija, in sicer 0,55. Torej znaša razmerje med najvišjim in najnižjim številom zaposlenih na 10.000 prebivalcev 14,2.
4. Banka Slovenije v skladu z metodologijo Evropske Centralne Banke spremlja porabo kadrovskih virov po posameznih funkcijah Evrosistema (ESCB). Največ zaposlenih je namenjeno analizi in izvajanju denarne politike ter upravljanju premoženja (17,2 % vseh zaposlenih), nadzoru bančnega poslovanja (14,7%) , statistiki in finančni stabilnosti (12,4%), oskrbovanju z gotovino (5,5%) ter plačilnim sistemom (5,5%). Kar 120 zaposlenih formalno in redno sodeluje v številnih odborih in delovnih skupinah ESCB, ECB in EU. V tem procesu se porabi kar ena tretjina razpoložljivega delovnega časa.

Na vprašanje novinarke v zvezi z boni za učbenike smo pojasnili, da je bone prispeval Sindikat Banke Slovenije po odločitvi njegovega izvršnega odbora, torej ne Banka Slovenije po odločitvi Sveta Banke Slovenije oziroma guvernerja.