Zahteve po dodatnem kapitalu EU bank v okviru ukrepov Evropskega sveta

Evropski svet je objavil nabor ukrepov, s katerimi želi ohraniti stabilnost ter obnoviti zaupanje finančnih trgov. V tem okviru so bili z namenom pomirjanja tržnih udeležencev glede izpostavljenosti bank deželnemu tveganju sprejeti tudi ukrepi za okrepitev kapitalske pozicije evropskih bank, ki jih je pripravil Evropski bančni organ (v nadaljevanju EBA).

Banke bodo morale do junija 2012 zagotoviti raven kapitalske ustreznosti, merjene z najbolj kakovostnim temeljnim kapitalom (t.i. Core Teir 1) v višini 9%. Dodatni viri, ki jih bodo banke lahko vključevale v najbolj kakovosten temeljni kapital, bodo morali izpolnjevati stroge kriterije, predpisane s strani EBE. Pri vrednotenju deželnega dolga morajo banke ravnati preudarno, kar pomeni, da ne smejo upoštevati bonitetnih filtrov ter, da morajo vse terjatve, ki so vrednotene po odplačni vrednosti, preračunati na tekočo tržno ceno. Omenjeni ukrepi bodo bankam omogočili ohranjanje primerne kapitalske ustreznosti kljub neugodnim razmeram.

EBA je primanjkljaj kapitala na nivoju Evropske unije ocenila po stanju na dan 30.6.2011 ter ob upoštevanju donosnosti državnih vrednostih papirjev po podatkih na dan 30.9.2011. Iz podatkov, ki jih je EBA objavila na svoji spletni strani (http://eba.europa.eu/News--Communications/Year/2011/The-EBA-details-the-EU-measures-to-restore-confide.aspx ) izhaja, da bodo morale evropske sistemske banke do konca junija prihodnje leto kapital povečati za 106 mrd evrov. V razrezu po državah je za Slovenijo predviden znesek 297 mio evrov.

Dejanski primanjkljaj bo objavljen v novembru, izračunan po stanju na dan 30.9.2011, ko bodo posamezne banke tudi dolžne razkriti podatke o kapitalski poziciji in obsegu izpostavljenosti do deželnega dolga.

Za doseganje navedenih zahtev bodo morale banke nadzorni instituciji (v Sloveniji Banki Slovenije) predložiti podroben in z nadzorniki usklajen načrt zagotavljanja navedene ravni kapitalske ustreznosti. Pričakuje se, da banke ne bodo v večji meri vključevale dezinvestiranja temveč bo pomemben del predstavljal kapitalski vložek, kapitalsko pozicijo pa bodo ohranjale tudi z zadržanjem izplačila dividend in drugih bonitet.