Razkritje odločb Banke Slovenije o izrednih ukrepih

Banka Slovenije je 18. 12. 2013 v skladu z določbami Zakona o bančništvu (ZBan-1) izdala odločbe o izrednih ukrepih NLB, NKBM, Abanki, Probanki in Factor banki, s katerimi je odločila o prenehanju vseh kvalificiranih obveznosti teh bank in o izvedbi dokapitalizacije z namenom, da se ohrani stabilnost finančnega sistema v Republiki Sloveniji.

Banka Slovenije je po izvedbi izrednih ukrepov prejela številne zahteve za razkritje odločb o izrednih ukrepih.

Odločbe o izrednih ukrepih vsebujejo informacije o poslovanju bank, ki jih je Banka Slovenije prejela v okviru izvajanja nadzora nad bankami in se torej na podlagi ZBan-1 obravnavajo kot zaupne informacije. Banka Slovenije lahko uporablja zaupne informacije samo za izvajanje nadzora in s tem povezanimi sodnimi postopki. Izjeme, ki dopuščajo posredovanje podatkov so določene v 228., 230., 230a., 231. in 232. členu ZBan-1, ki omogočajo razkritje posameznih zaupnih informacij le izrecno navedenim subjektom, ki jih lahko uporabljajo le za namene, ki so določeni z zakonom.

Visoka stopnja varovanja zaupnih informacij, ki so pridobljene v okviru izvajanja nadzora, je eno od pomembnih zagotovil za učinkovito delovanje nadzornih organov in je zato tak standard varovanja zaupnih informacij zelo podrobno definiran tudi na ravni EU ter Direktive 2006/48/ES, ki jo je z omenjenimi določbami ZBan-1 implementirala tudi Republika Slovenija.

ZBan-1 tako Banki Slovenije ne omogoča razkritja zaupnih informacij oziroma odločb o izrednih ukrepih javnosti.

Z vidika varstva pravic delničarjev in upnikov bank, ki so prizadeti zaradi izrednih ukrepov, je delno razkritje zaupnih informacij javnosti predvideno v 274. členu ZBan-1, ki določa objavo povzetka odločbe o izrednih ukrepih, kadar ta določa izredni ukrep prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti banke.

Zaradi omejitev, ki jih določa ZBan-1, so bile vse izdane odločbe o izrednih ukrepih označene kot strogo zaupne, upoštevali smo 274. člen zakona in objavili povzetke odločb o izrednih ukrepih, saj vse odločbe določajo tudi ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti. Iz povzetkov odločb so v skladu z 274. členom ZBan-1 razvidni razlogi za uporabo izrednih ukrepov, vsebina izrednih ukrepov in učinki na položaj upnikov ter delničarjev, vključno z navedbo pravnih sredstev, ki so jim na razpolago v skladu z veljavnimi predpisi.

Nova direktiva, ki ureja delovanje kreditnih institucij in izvajanje nadzora (Direktiva 2013/36/EU – CRD IV, ki bi jo morala Republika Slovenija prenesti v nacionalno zakonodajo do 1. 1. 2014), v zvezi z javno objavo informacij o izrečenih ukrepih nadzora, v členu 68 določa, da nadzorni organ objavi omejen nabor podatkov v zvezi z izrečenimi ukrepi (kršitelja, vrsto sankcije in razloge za ukrep), nikakor pa ni predvidena objava celotne odločbe oziroma ukrepa, ki ga izda nadzorni organ.

Izredni ukrepi, ki jih je na podlagi ZBan-1 Banka Slovenije dolžna izreči, so bili po naši oceni nujni, da se odpravijo razlogi insolventnosti v petih bankah in s tem ohrani stabilnost finančnega sistema oziroma zaščiti javni interes. Zaradi ogroženosti javnega interesa je Banka Slovenije o svojih ugotovitvah v zvezi s poslovanjem petih bank pred izdajo odločb o izrednih ukrepih obvestila Ministrstvo za finance ter Vlado, ki sta na podlagi teh ugotovitev presojala ogroženost javnega interesa. Vlada v skladu z Zakonom o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank, v primeru, ko obstaja ogroženost javnega interesa, odloča o uporabi javnih sredstev za zagotavljanje stabilnosti bank. Pri tem pa je obseg uporabe javnih sredstev, glede na pravila o državnih pomočeh, omejen na tisti obseg, ki je nujno potreben, da se zaščiti javni interes.

Banka Slovenije mora v zvezi z obravnavo zaupnih informacij, pridobljenih v okviru izvajanja nadzora, ravnati v skladu z veljavnimi predpisi in bo zaupne informacije razkrila upravičenim subjektov oziroma javnosti v obsegu in pod pogoji, kot jih določa Zakon o bančništvu (in mednarodno uveljavljene prakse pri izvajanju nadzora nad bankami).

Banka Slovenije torej v skladu z veljavnimi predpisi, javnosti ne sme razkriti zaupnih informacij in odločb o izrednih ukrepih, z izjemo informacij, ki so navedene v že objavljenih povzetkih odločb. Vsako drugačno ravnanje bi bilo kršenje zakonodaje, kar pa Banka Slovenije ne more storiti.Obstaja pa tudi možnost spremembe zakonodaje, ki pa bi pomenila odstopanje od predpisov EU in mednarodno uveljavljenih standardov in praks. Če bo zakonodajalec kljub temu sledil takim pobudam za spremembo zakonodaje, bo morala Banka Slovenije tako ureditev spoštovati.