Sporočilo za javnost - O ODLOČBAH O IZREDNIH UKREPIH - 21.03.2014

O ODLOČBAH O IZREDNIH UKREPIH

Po objavi odločb o izrednih ukrepih se v javnosti pojavljajo posamezne razlage in namigovanja v zvezi z določenimi dejstvi, ki izhajajo iz odločb, na podlagi katerih se v javnosti po mnenju Banke Slovenije neupravičeno ustvarja dvom glede strokovnosti in neodvisnosti njenega delovanja v vlogi nadzornika bančnega sistema. Očitke in namigovanja te vrste zavračamo.

O datumih

Svet Banke Slovenije je o izdaji odločb o izrednih ukrepih odločal na seji 17. 12. 2013. Zaradi vpetosti Banke Slovenije v procese državne pomoči bankam (NLB, NKBM in Abanka), ki so potekali pri Evropski komisiji, je bil Svet Banke Slovenije v času odločanja že seznanjen tudi z dejstvom, da bo 18. 12. 2013 Evropske komisija izdala pozitivne odločbe o državnih pomočeh. Ker pa so se izredni ukrepi lahko izvedli šele z dnem izdaje odločbe Evropske komisije, je bila vročitev odločb o izrednih ukrepih ter njihova izvedba z vplačilom denarnih sredstev države mogoča šele 18. 12. 2013.

Namigovanja, da je bila izbira datuma za izredne ukrepe odvisna od seje Ustavnega sodišča, ki je ta dan odločalo tudi o pobudah za začasno zadržanje izvajanja določb Zakona o bančništvu, zavračamo in ponovno poudarjamo, da je bil pogoj za izvajanje izrednih ukrepov in odločb Banke Slovenije izdaja odločbe Evropske komisije o državnih pomočeh in je bila zato izvedba ukrepov določena za 18. 12 .2013. Priprava odločb za vročanje bankam zahteva tudi tehnične priprave, zato je Svet Banke Slovenije o izdaji odločb odločal že na seji 17. 12. 2013 in s tem zagotovil pogoje za vročanje bankamin izvedbo ukrepov 18. 12. 2013, nemudoma po formalni izdaji odločb Evropske komisije. Vsekakor je bilo po oceni Banke Slovenije zaradi učinkov izrednih ukrepov v banki, ki so ji takšni ukrepi izrečeni, nujno, da se ti ukrepi začnejo in zaključijo isti dan in tako zagotovijo pogoji za normalno poslovanje bank s komitenti.

Vsakršna namigovanja o manipulaciji z datumom izvedbe izrednih ukrepov Banka Slovenije zato odločno zavrača.

O ocenjenih izgubah

V zvezi z navedbami, da so ugotovitve glede izkazanih izgub banke prirejene pogojem, ki jih za popolni odpis podrejenih (kvalificiranih) obveznosti banke določa Zakon o bančništvu, Banka Slovenije poudarja, da so takšni zaključki v celoti neutemeljeni. Vse odločitve Banke Slovenije o uporabi izrednih ukrepov in o prenehanju podrejenih obveznosti bank temeljijo na ugotovitvah preizkušenih mednarodnih svetovalnih družb, ki so v okviru izvedbe skrbnega pregleda bančnega sistema opravili tudi pregled kakovosti sredstev posameznih bank ter na tej podlagi tudi podali oceno izgubeposamezne banke. Prav dejstvo, da so navedeno oceno vrednosti izgub bank izdelali neodvisni tuji strokovnjaki, daje po mnenju Banke Slovenije izrednim ukrepom dodatno verodostojnost – ne nazadnje je bila ocena neodvisnih tujih strokovnjakov zahteva mednarodnih organizacij, ki so ves čas tudi spremljale njihovo delovanje.

V zvezi z izrednimi ukrepi Banka Slovenije ponovno pojasnjuje, da je odpis podrejenih obveznosti banke glede na določbe Zakona o bančništvu dopusten največ v obsegu, v kolikšnem bi te obveznosti prenehale (tj. ne bi bile poplačane) v primeru stečaja banke – za obseg odpisa podrejenih obveznosti torej višina kapitalskega primanjkljaja, ki je bil ugotovljen kot neposredna posledica pregleda kakovosti aktive, ne vpliva neposredno. Slednja je zgolj osnova za ugotovitev, da bi morala banka zaradi tega kapitalskega primanjkljaja izgubiti dovoljenje in zoper njo začeti stečaj (praktična posledica odvzema dovoljenja banki je vedno stečaj). Šele na tej podlagi se izdela ocena vrednosti premoženja banke v primeru stečaja, ki je v nadaljevanju podlaga za določanje obsega odpisanih kvalificiranih obveznosti.

Neodvisno mnenje

Zakon kot pogoj za izvedbo takšnega ukrepa določa tudi zahtevo, da Banka Slovenije pridobi neodvisno oceno vrednosti premoženja teh bank, ki bi bila podana v primeru stečaja banke, izjemoma pa bi lahko Banka Slovenije takšno oceno opravila tudi samostojno. Zaradi teže in resnosti navedenih ukrepov za imetnike podrejenih obveznost in drugih instrumentov banke, ki so zaradi ukrepa prenehali, je kljub okoliščinam, ki bi lahko opravičevale uporabo lastne ocene, prav zaradi večje verodostojnosti ukrepa Banka Slovenije vztrajala pri neodvisni oceni vrednosti v primeru stečaja banke. Banka Slovenije torej ni določila višine izgube v primeru stečaja posamezne banke, kot se namiguje v javnosti, ampak je to oceno izdelal neodvisni cenilec, kot to določa zakon. Vsakršna namigovanja, da je višina izgube v primeru stečaja prilagojena pogojem za popolni odpis podrejenih obveznosti, so torej popolnoma neutemeljena.

O višini izgub

Banka Slovenije zavrača vse očitke glede manipulacije z ocenjeno višino izgube bank v povezavi z depoziti, ki jih je država naložila v banke pred izvedbo izrednih ukrepov. Izpostavljamo dejstvo, da pri navedenih depozitih ne gre za depozit Republike Slovenije, ampak za depozite, ki jih Ministrstvo za finance v okviru upravljanja z denarnimi sredstvi sistema enotnega zakladniškega računa nalaga v skladu z Zakonom o javnih financah ter Pravilnikom o nalaganju prostih denarnih sredstev posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov. Pri upravljanju denarnih sredstev sistema enotnega zakladniškega računa veljajo v naprej opredeljena pravila glede nalaganja sredstev v obliki depozitov preko javnih avkcij, z vnaprej določenimi merili za izbor prejetih ponudb, ki upoštevajo načela varnosti, likvidnosti in donosnosti naložb. Zato se predmetni depoziti nikakor ne morejo obravnavati kot posojilo države bankam in so zato vsakršne zahteve glede preoblikovanja teh depozitov v kapital pred odpisom podrejenih instrumentov banke v celoti neutemeljene.

Rezultati skrbnega pregleda, ki so bili tudi podlaga za oceno izgub bank, so bili znani šele v začetku decembra 2013. Torej niti Banka Slovenije, niti uprave bank niso prej razpolagale z zneski dodatno potrebnih oslabitev, ki izhajajo iz pregleda kakovosti sredstev po stanju 31. 12. 2012 in so seveda vplivale tudi na oceno finančnega položaja bank po stanju na dan 30. 9. 2013. Znatno poslabšanje ocene finančnega položaja bank po stanju na dan 31. 12. 2012 je po pojasnilih stroke posledica znatno spremenjenih okoliščin glede (slabšega) ekonomskega položaja v državi v letu 2013, zlasti glede na znatno slabšo likvidnost trga nepremičnin in trga vrednostnih papirjev ter uporabo bistveno bolj konzervativne ocene vrednosti zavarovanj po stanju na dan 31. 12. 2012. Poslabšanje ekonomskega položaja v letu 2013 pa je še dodatno vplivalo na oceno finančnega položaja bank po stanju na dan 30. 9. 2013. Do vprašanja glede morebitnih nepravilnosti pri izdelavi finančnih izkazov za leto 2012 se morajo v prvi vrsti opredeliti predvsem revizorji in cenilci ter Agencija za javni nadzor nad revidiranjem.

Banka Slovenije ves čas pozorno spremlja delovanje uprav v bankah, ki so prejele državno pomoč, in bo ob vsakršnem dvomu o nepravilnosti ravnanja uprav ali posameznih članov uprav bank pri sestavljanju računovodskih izkazov za leto 2012, ustrezno ukrepala.

Banka Slovenije obravnava vse razloge za uporabo izrednih ukrepov kot tudi učinkov izrednih ukrepov z najvišjo profesionalno odgovornostjo do bank, bančnega sistema zlasti pa tudi do delničarjev ter upnikov bank, hkrati pa je tudi mnenja, da drugačno ukrepanje v danih okoliščinah ni bilo mogoče.