Sporočilo za javnost - Veljati je začel ZBan-2

Od danes, 13. maja, velja prenovljen Zakon o bančništvu (ZBan-2), ki ureja ustanavljanje, delovanje in nadzor bank v Republiki Sloveniji. 

Z ZBan-2 je v slovenski pravni red v celoti prenesena nova bančna direktiva, ki opredeljuje statusno pravne in bonitetne zahteve za banke (Direktiva 2013/36) in delno direktiva za sanacijo in reševanje bank (Direktive 2014/59/EU). Zakon je usklajen tudi z Uredbo (EU) št. 1024/2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora, Uredbo (EU) št. 575/2013 (CRR), ki v EU bančno zakonodajo prenašata vsebino Basla III..

V ZBan-2 se ne urejajo izredni ukrepi in reševanje v primeru propada banke, stečaj ter jamstvo za vloge v bankah – za ta področja ostajajo v veljavi določbe ZBan-1.

Izpostavimo nekaj novosti, ki jih ZBan-2 prinaša.

Sistem upravljanja banke

• Banke morajo oblikovati, objaviti in izvajati politiko izbora primernih kandidatov za člane uprave in nadzornega sveta. Za posamezno funkcijo morajo opredeliti pogoje za opravljanje te funkcije, vključno z zahtevanim profilom članov upravljalnega organa, še preden so ti imenovani. Zagotovljeno mora biti, da ima organ kot celota ustrezno širok nabor znanja, veščin in izkušenj.
• Banka mora vzpostaviti proces ocenjevanja primernosti kandidatov za člane upravljalnega organa pred imenovanjem ter vsaj enkrat letno tudi ocenjevanje primernosti članov organa po imenovanju oziroma opraviti ocenjevanje pred iztekom enega leta, če nastopijo okoliščine, zaradi katerih je treba izvesti ponovno ocenjevanje primernosti.
• Izborni postopek kandidatov za upravo ali nadzorni svet vodi nadzorni svet oz. komisija nadzornega sveta za imenovanja. 
• Vse banke morajo v dveh mesecih vzpostaviti v okviru nadzornega sveta poleg revizijske komisije tudi posebno komisijo za tveganja, nadzorni svet pomembnih bank ("significant") pa tudi komisiji za imenovanja in za prejemke.

Novosti pri nadzoru

• Izključno ECB ima pooblastilo, da za vse banke odloča o izdaji/odvzemu dovoljenje za ustanovitev banke in dovoljenja za imetnike kvalificiranih deležev.
  - ECB je sicer pristojna za izvajanje nadzorniških pooblastil za največje banke ("significant"), Banka Slovenije pa za manjše banke ("less significant"). ECB lahko izdaja navodila nacionalnim nadzornikom (Banki Slovenije) v zvezi z izvajanjem njihovih pristojnosti nadzora v manjših bankah ali celo odloči, da bo sama prevzela pristojnosti neposrednega nadzora tudi v posamezni manjši banki.
• Banka Slovenije mora, tako kot poslovne banke, vzpostaviti sistem za prijavo kršitev (»žvižgači«). Sistem mora zlasti zaposlenim v bankah omogočati enostavno prijavo okoliščin o banki, ki pomenijo možno ali dejansko kršitev predpisov. Zagotovljeno mora biti ustrezno varstvo osebnih podatkov oseb, ki so podale prijavo zoper banko.
• Zakon določa dodatne oblike nadzorniških ukrepov, t.i. ukrepe zgodnjega posredovanja v banki, ki jih Banka Slovenije lahko izreče, ko prihaja do hitrega slabšanja finančnega položaja v banki: od zahteve za posodobitev načrta sanacije, zahteve za sklic skupščine in izvedba ukrepov za povečanje osnovnega kapitala ali drugih sanacijskih ukrepov, do zahteve za razrešitev ali zamenjavo posameznega ali več članov upravne, nadzornega sveta in tudi višjega vodstva banke.
• Z namenom preprečevanja in odvračanja ravnanj, ki pomenijo kršitev ZBan-2, mora Banka Slovenije zagotoviti javno objavo informacij o (dokončnih) nadzorniških ukrepih in sankcijah za prekrške z navedbo kršitelja, kršitve, izreka odločbe, s katero se postopek konča, in z informacijo, ali je zoper odločbo začet postopek sodnega varstva. Banka Slovenije lahko presodi, da identitete kršitelja ne objavi, če denimo objava osebnih podatkov o kršitelju ni sorazmerna s težo kršitve ali če bi z objavo vpletenim osebam verjetno nastala nesorazmerna škoda ali bi bila lahko ogrožena stabilnost finančnega sistema.
• Revizijski pregled letnega poročila banke lahko po novem opravlja posamezna revizijska družba neprekinjeno za največ deset poslovnih let s prekinitvijo za vsaj štiri poslovna leta, posamezna pogodba z revizorsko družbo pa se lahko sklepa za obdobje najmanj treh let. V zakonu ni upoštevan predlog Banke Slovenije, da se uvede licenciranje članov nadzornih svetov, kar bi omogočilo izločitev neustreznih kandidatov.

 

Zakon o bančništvu (ZBan-1 in ZBan-2) je na voljo tukaj.