Izjava guvernerja Boštjana Jazbeca o vplivu dogajanj v Grčiji na slovenski bančni sistem

Spoštovane, spoštovani,

Obstaja nekaj razlogov, ki bi vam jih rad pojasnil, zaradi katerih dogodki v Grčiji ne vplivajo neposredno na slovenski bančni sistem.

Prvič. Neposredna izpostavljenost slovenskega bančnega sistema do Grčije (bolj natančno, do grškega zasebnega sektorja) je 372.000 EUR. Ta podatek potrjuje, da slovenske banke niso ogrožene, torej tudi če te obveznosti v celoti ne bi bile poplačane, ne bodo utrpele finančnih posledic.
Tudi kapitalske kontrole in omejitev dviga gotovine v bankah v Grčiji ne vplivata na stabilnost slovenskega bančnega sistema.

Drugič. Zaradi izvedenih ukrepov za stabilizacijo bančnega sistema v letu 2013 je zaupanje v slovenski bančni sistem trdno. To potrjuje dejstvo, da nismo zaznali nobenega odziva na dogajanje v Grčiji.

Tretjič. Danes smo videli reakcije finančnih trgov – zahtevani donosi na obveznice perifernih držav, tudi Slovenije, so se povišali, a pri mnogih državah so se skoki že ublažili. Posebej naj opozorim, da na trgu slovenskih državnih obveznic ni zaznati večjih ponudbenih pritiskov.

Četrtič. Ponovno bi izpostavil ključne zaveze po včerajšnjem zasedanju Sveta ECB, citiram:

• "Po odločitvi grških oblasti, da izpeljejo referendum, in po nepodaljšanju obstoječega programa Grčiji, bo Svet ECB tesno sodeloval s centralno Banko Grčije za ohranitev finančne stabilnosti.
• Sredstva ELA so ostala na petkovi ravni. Svet ECB je pripravljen ponovno preučiti svojo odločitev
• Svet ECB pozorno spremlja razmere na finančnih trgih ter možne posledice za naravnanost denarne politike in za ravnotežja tveganj za cenovno stabilnost v območju evra. Svet ECB je odločen uporabiti vse razpoložljive instrumente za ublažitev morebitnih posledic nastalega položaja v Grčiji.

V Banki Slovenije upamo na čimprejšnji politični dogovor in stabilizacijo razmer.

Petič. Državni proračun Republike Slovenije je bil po podatkih konec marca 2015 po evropskem programu pomoči izpostavljen do Grčije okvirno v višini milijarde evrov. Banka Slovenije nima neposredne izpostavljenosti do Grčije. Kakršnakoli morebitna izguba se bo reševala v okviru Evrosistema za vse članice po enakih načelih.

V povezavi z aktualnima dogajanjem v Grčiji bi rad ponovil, na kar je včeraj že opozoril finančni minister Dušan Mramor. Namreč; nujno je nadaljevati z vsemi aktivnostmi v skladu sprejetim nacionalnim reformnim programom oziroma programom stabilnosti.

Prav tako bi rad ponovno opozoril na tisto, na kar smo opozarjali v strateškem dokumentu pred letom dni: Potrebujemo jasno, konsistentno in koherentno nacionalno strateško politiko, ki bo spodbujala makroekonomsko in finančno stabilnost, odprtost za lastniške naložbe in reševanje institucionalnih in regulatornih ovir, ki trenutno zavirajo generiranje novega investicijskega povpraševanja.