Komentar podatka o bruto domačem proizvodu: Kljub umirjanju gospodarske aktivnosti v mednarodnem okolju rast mednarodne trgovine ostaja visoka

Gospodarska rast se je v Sloveniji pod vplivom ohlajanja gospodarstva v evrskem območju v drugem četrtletju letošnjega leta ponovno upočasnila. Skladno z upočasnitvijo gospodarske aktivnosti v mednarodnem okolju je vse šibkejša rast investicij v opremo in stroje, umirja se tudi rast v gradbeništvu. Pomembna dejavnika rasti pa kljub negotovim razmeram v mednarodnem okolju ostajata rast blagovnega izvoza in dodane vrednosti v industriji, ugodni ostajajo tudi domači dejavniki. Na Banki Slovenije ob tem še ugotavljamo, da se postopno umirjanje gospodarske aktivnosti odraža tudi na trgu dela.

V Sloveniji se je v drugem četrtletju letošnjega leta gospodarska rast ponovno upočasnila. Od povprečja evrskega območja je ostala višja le še v medletni primerjavi. Rast še naprej v veliki meri poganja predvsem rast blagovnega izvoza in dodane vrednosti v industriji, ki se je v primerjavi s prvim četrtletjem celo okrepila. Skladno z negotovimi mednarodnimi razmerami pa je vse šibkejša rast investicij v opremo in stroje. Četrtletna rast dodane vrednosti v gradbeništvu se je pod vplivom slabega vremena močno upočasnila, vendar je medletno ostala visoka skladno z investicijsko aktivnostjo.

Podobno kot v evrskem območju so razmere ostale dokaj ugodne v zasebnih storitvah, saj se še naprej krepi domača zasebna potrošnja, solidno pa ostaja tudi tuje povpraševanje po storitvah, vendar se rast njihove dodane vrednosti še naprej umirja. K povečanju trošenja je ponovno prispevala država, a v precej manjši meri kot v prvem četrtletju. Ker v mednarodnem okolju še ni znakov izboljšanja razmer v industriji, nekoliko pa se je zmanjšalo tudi zaupanje v domačem gospodarstvu, pričakujemo nadaljevanje nižje gospodarske rasti tudi v nadaljevanju letošnjega leta.

Upočasnjevanje gospodarske rasti se začenja odražati tudi na trgu dela. Medletna stopnja rasti skupne zaposlenosti ostaja visoka, čeprav se je nekoliko znižala (s 3 % na 2,6 %). Kazalniki tekoče dinamike zaposlovanja pa kažejo na bolj izrazito umirjanje.

Medletna nominalna rast povprečne bruto plače se je maja in junija znižala pod 4 %, predvsem zaradi upočasnitve v zasebnem sektorju. Kljub temu je rast nominalnih plač ostala višja kot lani. To je v letošnjem drugem četrtletju poleg nekoliko nižje inflacije omogočilo ohranitev rasti realne mase plač nad 5 %, kar je primerljivo z istim lanskim obdobjem in spodbudno z vidika nadaljnje rasti zasebne potrošnje.

Medletna inflacija, merjena s HICP, je avgusta s porastom na 2,4 % precej presegla pričakovanja. K zvišanju je prispevala predvsem visoka rast cen obleke in obutve, ki je avgusta medletno dosegla že 5 %. Inflacija v evrskem območju se medtem ohranja na samo 1,0 %. Nadpovprečno visoko slovensko inflacijo vzdržuje predvsem visoka rast cen storitev.

Podobno kot v Sloveniji se gospodarske razmere poslabšujejo tudi v evrskem območju. Medletna rast BDP, ki se upočasnjuje vse od tretjega četrtletja leta 2017, je bila v letošnjem drugem četrtletju le še 1,1-odstotna, k čemur so največ prispevale slabše razmere v nemškem gospodarstvu. V primerjavi s prvim četrtletjem se je poglobil padec industrijske proizvodnje, rast gradbene aktivnosti in prihodkov v trgovini na drobno pa se je upočasnila. Po pričakovanjih naj bi se podobna gibanja nadaljevala tudi v nadaljevanju letošnjega leta.

Slika: Mednarodna primerjava stopenj rasti BDP

Vir: Eurostat, SURS, preračuni Banke Slovenije.