Netočne navedbe v članku Kaj je Pahorjev kandidat za guvernerja počel na jahti srbskega tajkuna?, objavljenem 25. septembra 2018 na spletni strani www.siol.net

Na spletni strani www.siol.net je bil 25. septembra 2018 objavljen članek z naslovom Kaj je Pahorjev kandidat za guvernerja počel na jahti srbskega tajkuna? avtorjev Vesne Vukovič, Primoža Cirmana in Tomaža Modica. Povezava do zavajajočega članka: https://siol.net/posel-danes/novice/kaj-je-pahorjev-kandidat-za-guvernerja-pocel-na-jahti-srbskega-tajkuna-478606.  Popravek je bil objavljen 26. septembra 2018.

Avtorjem članka sporočam naslednja dejstva:

• Mojo prisotnost na jahti Miodraga Kostića ostro zanikam. Kot sem pojasnil, sem bil v l. 2016 res na konferenci v Budvi, vendar se z omenjeno osebo nisem srečal. Kot sem pojasnil, sem se z gospodom Kostičem sestal le enkrat, in sicer v okviru srečanja s člani Sveta Banke Slovenije. Sestanek je potekal v prostorih Banke Slovenije. Ravno tako ostro zanikam, da naj bi se na omenjeni jahti srečal z gospo Galić. Vsa formalna srečanja z Jeleno Galić, nadzornico v Gorenjski banki, so vedno potekala izključno v prostorih Banke Slovenije.
•  Navedba, da sem domnevno srečanje na Banki Slovenije prijavil kot lobistični stik, ne drži, ker do srečanja ni prišlo.
• Namigovanja, da je Banka Slovenije pomagala odpirati vrata v osmo največjo slovensko banko, so neutemeljena. Kot že večkrat povedano, Banka Slovenije konkretnih nadzorniških postopkov, kamor sodi tudi izdaja dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, ne more komentirati. Kljub temu pa velja izpostaviti, da vsi postopki izdaje dovoljenj (kamor sodi tudi izdaja dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža) potekajo v skladu z zakonom in podzakonskimi predpisi ter upoštevaje dosledno ovrednotenje vseh zahtevanih kriterijev, katerih presoja je potrebna za izdajo posameznega dovoljenja. Sicer pa je za oceno primernosti pridobitve kvalificiranega deleža v skladu s (c) točko prvega odstavka 4. člena Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko, pristojna ECB. ECB to nalogo opravlja v okviru enotnega mehanizma nadzora, ki ga sestavljajo ECB in pristojni nacionalni organi.
• Navedba, da imam velik vpliv na odločitve v Banki Slovenije, je zavajajoča in netočna. Odločitve v pristojnosti Banke Slovenije v skladu z Zakonom o Banki Slovenije sprejema Svet Banke Slovenije. Vsak glas člana Sveta ima enako težo, odločitev pa je sprejeta, če zanjo glasujejo najmanj trije člani Sveta.

dr. Primož Dolenc,
namestnik guvernerja